Jadransko-jonski

Države regije

Jadransko-jonsko območje sodelovanja zajema evropske države, ki mejijo na Jadransko in Jonsko morje. Območje sodelovanja za obdobje 2021–2027 zajema celotno ozemlje prejšnjega programa Interreg (celotno podaljšanje za Grčijo, Hrvaško in Slovenijo, dvanajst italijanskih regij in dve provinci ter države, ki niso članice EU, tj. Albanijo, Črno goro, Srbijo ter Bosno in Hercegovino), vključno s Severno republiko Makedonijo. Zemljevid s primerjavo starih in novih meja je na voljo tukaj.

Politični okvir

1.     Program transnacionalnega sodelovanja

Cilj programa Interreg VI B „IPA ADRION Programme (2021–2027)“, ki je bil dokončno odobren 30. novembra 2022, je spodbujati trajnostno gospodarsko in socialno blaginjo jadransko-jonskega območja. Podpira rast in ustvarjanje delovnih mest z izboljšanjem privlačnosti, konkurenčnosti in povezljivosti regij ob hkratnem ohranjanju okolja ter zagotavljanju zdravih in uravnoteženih morskih in obalnih ekosistemov. V obdobju 2021–2027 se je IPA-ADRION osredotočil na štiri prednostne naloge:

• Prednostna naloga: 1 – Podpora pametnejši jadransko-jonski regiji
• Prednostna naloga: 2 – Podpora bolj zeleni jadransko-jonski regiji, odporni na podnebne spremembe
• Prednostna naloga: 3 – Podpora ogljično nevtralni in bolje povezani jadransko-jonski regiji
• Prednostna naloga: 4 – Podpora upravljanju jadransko-jonske regije

Prilagajanje podnebnim spremembam je obravnavano predvsem v prednostni nalogi 2 in njenem specifičnem cilju RSO2.4 (Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč, odpornost ob upoštevanju ekosistemskih pristopov). Program naj bi tudi okrepil prilagajanje z ukrepi za obnovo narave in spodbujanje zelene infrastrukture, da bi izpolnil specifični cilj RSO2.7 (krepitev varstva in ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi na mestnih območjih, ter zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja).

V zvezi s tem bo IPA ADRION prispeval k vzpostavitvi skupnih nadnacionalnih in makroregionalnih ukrepov za spopadanje s podnebnimi spremembami ter preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, pri čemer bo ohranjanje narave obravnavano kot ključni element.

V programskem obdobju 2014–2020 je bilo prilagajanje podnebnim spremembam obravnavano v okviru prednostne osi 2 kot del specifičnega cilja 2.2 „Izboljšanje zmogljivosti za nadnacionalno odpravljanje okoljske ranljivosti, razdrobljenosti in varovanje ekosistemskih storitev na območju ADRION. S tem ciljem je ADRION prispeval h krepitvi skupnega razumevanja na področju varstva okolja, upravljanja biotske raznovrstnosti, ekosistemskih storitev in prilagajanja podnebnim spremembam.

Poleg tega je program čezmejnega sodelovanja med Italijo in Hrvaško zelo pomemben za jadransko-jonsko regijo. Njeno območje sodelovanja (25 provinc v Italiji in 8 okrožij na Hrvaškem) zajema znaten del jadranske podregije. V programu čezmejnega sodelovanja Interreg Italija-Hrvaška za obdobje 2021–2027 je navedena namera za izboljšanje usklajevanja med programi z ADRION in drugimi čezmejnimi programi na jadransko-jonskem območju. Usklajevanje med programi se bo iskalo tudi na celotnem sredozemskem območju. Program bo osredotočen na modro gospodarstvo, pri čemer bo izkoristil dosedanje izkušnje s sodelovanjem in ustvaril močnejše sinergije z EUSAIR. Zeleno in odporno skupno okolje (prednostna naloga 2) bo zajemalo prilagajanje podnebnim spremembam in preprečevanje tveganja nesreč.

2.     Makroregionalne strategije

Področje sodelovanja ADRION sovpada s strategijo EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR). Splošni cilj EUSAIR je spodbujati gospodarsko in socialno blaginjo ter rast v regiji z izboljšanjem njene privlačnosti, konkurenčnosti in povezljivosti. Strategija s štirimi državami članicami EU (Hrvaška, Grčija, Italija, Slovenija) in šestimi državami, ki niso članice EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija, San Marino, Srbija), prispeva k nadaljnjemu povezovanju Zahodnega Balkana. EUSAIR se osredotoča na kopenske in morske vire regije. Temelji na štirih tematskih stebrih, ki predstavljajo ključne izzive in priložnosti v regiji: (1) modra rast, (2) povezovanje regije, (3) kakovost okolja, (4) trajnostni turizem. Sodelovanje pri skupnem upravljanju skupnih okoljskih virov ter vprašanjih podnebnih sprememb in obvladovanja tveganja nesreč obravnava ključne izzive za trajnostni razvoj jadransko-jonske regije. Zmanjševanje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter obvladovanje tveganja nesreč sta horizontalni temi, ki sta pomembni za vse štiri stebre strategije EUSAIR. Strategijo dopolnjuje akcijski načrt iz leta 2020 (SWD(2020). Nadomešča načrt iz leta 2014, ki temelji na istih štirih stebrih strategije. V načrtu so opredeljene teme, ukrepi in projekti za vsakega od štirih stebrov strategije. Pričakuje se, da bodo ukrepi v okviru stebra „Kakovost okolja“ prispevali k zmanjšanju vpliva podnebnih sprememb na morske in kopenske ekosisteme.

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Na širši ravni celotne sredozemske regije je sodelovanje na področju varstva okolja (vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam) na nadnacionalni ravni formalizirano v okviru Barcelonske konvencije in z njo povezanih protokolov.

EU že več let financira namenske pobude za regionalno sodelovanje na področju okolja in podnebja, ki pomagajo balkanskim državam. Nekateri od njih so trenutno tudi del jadransko-jonske regije. Projekt Regionalne okoljske mreže za pristop (RENA 2010–2013) je prispeval k okoljskim in podnebnim izboljšavam na Zahodnem Balkanu ter približevanju regije standardom EU. Regionalna pristopna mreža za okolje in podnebje (ECRAN 2013–2016) je še naprej krepila regionalno sodelovanje med državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami. Trenutno mu sledita program okoljskega partnerstva EU za pristop (EPPA 2019–2022) in podpora EU za podnebne ukrepe v upravičenkah do IPA II – Prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami, odporno na podnebne spremembe (TRATOLOW 2020–2023). Podpira vključevanje partneric z Zahodnega Balkana v EU na področju okolja in podnebja. Delovna skupina TRATOLOW 4 se posebej ukvarja s prilagajanjem podnebnim spremembam. Pomaga pri nacionalnem in regionalnem načrtovanju in ukrepih prilagajanja v državah Zahodnega Balkana.

Srednjeevropska pobuda (CEI) je regionalni medvladni forum 17 držav članic srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Vključuje vse države (razen Grčije) jadransko-jonske regije. Spodbuja evropsko povezovanje in trajnostni razvoj z regionalnim sodelovanjem. Delo SEP je osredotočeno na doseganje dveh glavnih ciljev: Green Growth & Just Societies (Zelena rast in podpora; Pravične družbe). Krepitev podnebne odpornosti je vključena med cilje akcijskega načrta SEP v okviru cilja 1 „spodbujanje zelene rasti“.

Osem jadransko-jonskih držav (vse razen Italije) skupaj z Bolgarijo, Madžarsko, Moldavijo, Romunijo in Turčijo ter Konvencija ZN o boju proti dezertifikaciji (UNCCD) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO) sodelujejo v okviru Centra za obvladovanje suše za jugovzhodno Evropo (DMCSEE). Center usklajuje in olajšuje razvoj, ocenjevanje in uporabo orodij in politik za obvladovanje tveganja suše v jugovzhodni Evropi s ciljem izboljšanja pripravljenosti in zmanjšanja posledic suše v tej regiji.

4.     Strategije in načrti za prilagajanje

Doslej v posebnem okviru jadransko-jonske regije še niso bile razvite strategije in načrti za prilagajanje. Regionalni okvir za prilagajanje podnebnim spremembam na sredozemskih morskih in obalnih območjih, ki je bil potrjen na 19.^zasedanju pogodbenic (COP19) Barcelonske konvencije, je pomemben tudi za to posebno regijo.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020

Projekt I-STORM (Integrirane strategije za obvladovanje morskih neviht) (2018–2019), ki se financira iz programa ADRION 2014–2020, je s skupnimi infrastrukturami in orodji izboljšal izmenjavo podatkov, napovedi in znanja o morskih nevihtah in z njimi povezanih vplivih (poplave obalnega morja, erozija in posledični vplivi na obalne ekosisteme in infrastrukturo). V okviru projekta so bile razvite smernice za prenos podatkov in napovedi v postopke zgodnjega opozarjanja in posredovanja ter strategija, naslovljena na ključne nacionalne/regionalne akterje v bazenu ADRION. V obeh dokumentih je bil predlagan najučinkovitejši način za upravljanje podatkov in napovedi ter s tem povezanih postopkov zgodnjega opozarjanja. Poleg tega sta bila v okviru projekta razvita aplikacija I-STORMS za pametne telefone in tablične računalnike ter spletni integrirani sistem I-STORMS (IWS). IWS je spletno orodje za izmenjavo in povezovanje podatkov in informacij, ki spodbuja sodelovanje med partnerji za boljši odziv na tveganja morskih neviht na jadransko-jonskem območju. S projektom se je začela preglednica stalnega sodelovanja. Zagotavlja, da se dialog nadaljuje tudi po zaključku projekta. Njegov cilj je spodbujati skupno razumevanje trenutnih izzivov obalnih območij ter usklajevanje in izmenjavo znanja in izkušenj.

Drugi ustrezni projekti, ki zajemajo velik del jadransko-jonske regije, so bili financirani iz programa čezmejnega sodelovanja med Italijo in Hrvaško (2014–2020) in so opisani v nadaljevanju. Tri od njih (ADRIADAPT, RESPONSe in ADRIACLIM) so lokalnim organom zagotavljale podporo pri razvoju načrtov in strategij prilagajanja na obalnih in mestnih območjih jadransko-jonske regije.

ADRIADAPT (informacijska platforma za odpornost jadranskih mest, 2019–2021) je spodbujala lokalno in regionalno odpornost. Pomagala je razviti bazo znanja za opredelitev ustreznih možnosti prilagajanja podnebnim spremembam in načrtovanja na jadransko-jonskem območju. Projekt je zagotovil platformo Adriadapt za odpornost z orodji in znanjem za podnebno načrtovanje, ki so bili preizkušeni pri lokalnih organih. Podprla je tudi lokalne načrte za podnebne informacije in odpornost proti podnebnim spremembam.

RESPONSe (Strategije za prilagajanje podnebnim spremembam v jadranskih regijah, 2019–2021) je opolnomočil lokalne oblikovalce politik, da so omogočili pristope upravljanja, ki upoštevajo podnebne spremembe, in spodbujali trajnostno življenje na jadranskih morskih in obalnih območjih. Rezultati projektov vključujejo nabor orodij za prilagoditvene ukrepe za javne organe (podnebnimeni za jadranske regije). Je brezplačna spletna zbirka prilagoditvenih in blažilnih ukrepov, ki lahko podprejo lokalno oblikovanje politik za reševanje izzivov podnebnih sprememb. Cilj projekta ADRIACLIM (informacije o podnebnih spremembah ter orodja za spremljanje in upravljanje strategij za prilagajanje na jadranskih obalnih območjih v obdobju 2020–2022) je razviti točne informacije za podporo razvoju regionalnih in lokalnih načrtov za prilagajanje podnebnim spremembam. Osredotoča se na povečanje zmogljivosti za prilagajanje podnebnim spremembam na obalnih območjih. Pomagal je pri razvoju homogenih in primerljivih podatkov, izboljšanju znanja, zmogljivosti in sodelovanja na področju sistemov spremljanja in modeliranja podnebnih sprememb ter razvoju naprednih informacijskih sistemov, orodij in kazalnikov za optimalno načrtovanje prilagajanja podnebnim spremembam.

ASTERIS (prilagoditev vdoru slane vode v scenarije dviga morske gladine, 2019–2021) izboljšuje razumevanje prostorskih in časovnih razlik v vdoru morske vode. Uporablja različne scenarije podnebnih sprememb, da bi opredelila in opredelila potrebe in ovire pri obvladovanju tveganja ter zagotovila praktična orodja za trajnostno upravljanje obalnih vodonosnikov na lokalni ravni.

AdriaMORE (Adriatic DSS exploitation for monitoring and risk management of coastal extreme weather and flooding) (2018 - 2019) je z izkoriščanjem velikih dosežkov projekta ADRIARadNet, ki ga financira IPA Adriatic CBC program, opremil ozemlja in ljudi z učinkovitimi orodji za spopadanje z ekstremnimi vremenskimi dogodki in drugimi povezanimi morskimi tveganji.

Navdihujoči primeri uporabe Climate-ADAPT
Odkrijte, kako je znanje, prikazano na tej strani, navdihnilo akterje, ki delujejo na različnih ravneh upravljanja, da so razvili prilagojene rešitve v različnih okvirih politike in prakse.

• Generalni direktorat EU za raziskave in inovacije: Uporaba orodja Climate-ADAPT za iskanje najnovejših znanstvenih spoznanj o prilagajanju za določanje agende za financiranje raziskav in inovacij v EU
• Karpati: Uporaba informacij o državah iz Climate-ADAPT za razvoj karpatske nadnacionalne regionalne strani in prispevanje k mednarodnim politikam prilagajanja
• Pirenejski observatorij za podnebne spremembe: Uporaba strani Climate-ADAPT o nadnacionalnih regijah za razvoj strategije čezmejnega prilagajanja v Pirenejih