Prilagajanje v karpatskih gorah

Karpatske gore so drugi najdaljši gorski sistem v Evropi, ki pokriva površino približno 210.000 kvadratnih kilometrov. Sedem držav (Češka, Madžarska, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška in Ukrajina) si deli ozemlje karpatske regije, pet od njih je članic EU.

Karpatska gorska regija je eno najpomembnejših in najbogatejših naravnih zatočišč na evropski celini. V Karpatskih gorah živi približno 30 % evropske flore in največje evropske populacije rjavega medveda, volka, risa, evropskega bizona in redkih vrst ptic, vključno s svetovno ogroženim cesarskim orlom. Poleg naravne pestrosti imajo polnaravni habitati, kot so gorski pašniki in senožeti, ki so rezultat stoletij tradicionalnega gospodarjenja z zemljišči, velik ekološki in kulturni pomen. WWF je karpatsko regijo uvrstil na svetovni seznam ekoloških regij „Global 200“, za katere so značilne izjemne ravni biotske raznovrstnosti. Karpatska gorska regija zagotavlja pomembne ekosistemske dobrine in storitve, kot so hrana, sladka voda, gozdni proizvodi in turizem, ter je del treh glavnih povodij: Donava, Dnester (v Črno morje) in Visula (v Baltsko morje).

Karpati so most med severno in jugozahodno kulturo Evrope, zaradi česar so kulturno zelo raznoliki.

Grožnje okolju Karpatskega gorovja

Opuščanje zemljišč, spreminjanje in razdrobljenost habitatov, krčenje gozdov, netrajnostne gozdarske in kmetijske prakse ter onesnaževanje povzročajo izgubo karpatske krajine in biotske raznovrstnosti. Glavni dejavniki za to so socialno-ekonomski razvoj in podnebne spremembe. Opuščanje zemljišč in izguba habitatov sta najpomembnejša na oddaljenih območjih na višjih nadmorskih višinah, kjer tradicionalno kmetijstvo ne more konkurirati sodobnemu kmetijstvu. Preoblikovanje in razdrobljenost habitatov sta večinoma povezana z netrajnostnim turizmom in razvojem infrastrukture, kmetijstvo pa je glavni vir onesnaževanja površinskih in podzemnih voda. Podnebne spremembe, ki povzročajo spremembe vzorcev padavin, snežne odeje in temperature, stopnjujejo zgoraj opisane procese.

Podnebne spremembe in prilagajanje v Karpatskem gorovju

Sedanji in predvideni vplivi podnebnih sprememb so sprožili vrsto projektov, ki jih financira EU, vključno z:

• CARPATCLIM, katerega cilj je bil uskladiti podnebne podatke iz obdobja 1961–2010 in jih dati na voljo v mrežni podatkovni zbirki;
• CarpathCC, v katerem je bila izvedena vrsta študij ranljivosti in ocenjeni prilagoditveni ukrepi;
• CARPIVIA, med katero je bila ocenjena ranljivost glavnih ekosistemov in ekosistemskih proizvodnih sistemov karpatske regije ter predlagane možnosti prilagajanja.

Evropska komisija

Evropska agencija za okolje

Navdihujoči primeri uporabe Climate-ADAPT
Odkrijte, kako je znanje, prikazano na tej strani, navdihnilo akterje, ki delujejo na različnih ravneh upravljanja, da so razvili prilagojene rešitve v različnih okvirih politike in prakse.

• Karpati: Uporaba informacij o državah iz Climate-ADAPT za razvoj karpatske nadnacionalne regionalne strani in prispevanje k mednarodnim politikam prilagajanja