Podonavje

Države regije

Območje sodelovanja s Podonavjem se razteza od Črnega gozda (Nemčija) do Črnega morja (Romunija-Ukrajina-Moldavija) in zajema celotno porečje Donave. Področje sodelovanja za obdobje 2021–2027 sovpada s prejšnjim programskim obdobjem (2014–2020) in vključuje: Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, jugovzhodne zvezne dežele Baden-Württemberg in Bavarska v Nemčiji, na Madžarskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji ter Bosna in Hercegovina, Moldavija, Črna gora, Srbija in štiri pokrajine Ukrajine. Zemljevid s primerjavo starih in novih meja je na voljo tukaj.

Politični okvir

1.     Program transnacionalnega sodelovanja

Program Interreg za Podonavje za obdobje 2021–2027 je bil sprejet^29. novembra 2022. Program Interreg za Podonavje (DTP) spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v Podonavju s povezovanjem politik na izbranih področjih.

Program za obdobje 2021–2027 se osredotoča na štiri prednostne naloge:

• Prednostna naloga 1: Konkurenčnejša in pametnejša podonavska regija
• Prednostna naloga 2 Bolj zelena, nizkoogljična podonavska regija
• Prednostna naloga 3: Bolj socialna podonavska regija
• Prednostna naloga 4: Boljše upravljanje sodelovanja v Podonavju.

Prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč se obravnavata predvsem v okviru prednostne naloge 2 in sta posebej obravnavana v specifičnem cilju 2.4 (spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč, odpornost ob upoštevanju ekosistemskih pristopov). Pri podprtih projektih se upoštevajo obstoječi mehanizmi in rešitve, da se pridobijo sinergije in prepreči podvajanje prizadevanj. Pričakuje se, da bodo ukrepi transnacionalnega sodelovanja ustvarili bolje pripravljeno in odpornejšo družbo, gospodarstvo in naravo. Kar zadeva vprašanja biotske raznovrstnosti, se pričakujejo rezultati nadaljnjih nadnacionalnih ukrepov v okviru specifičnega cilja 2.7 (krepitev varstva in ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi na mestnih območjih, ter zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja). V zvezi s tem se program zavzema za usklajene in harmonizirane ukrepe v nadnacionalno pomembnih ekoloških regijah, ki zagotavljajo odpornost na podnebne spremembe in prilagajanje nanje, da bi se zmanjšali njihovi vplivi na biotsko raznovrstnost.

V programskem obdobju 2014–2020 je program Interreg za Podonavje obravnaval izzive, povezane s podnebnimi spremembami, predvsem v okviru nadnacionalnega upravljanja voda, obvladovanja poplav in s tem povezanega obvladovanja tveganja. Prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč sta bila izrecno obravnavana v okviru prednostne naloge 2, ki ustreza tematskemu cilju programa „Okolje in učinkovita raba virov“ (TO6).

2.     Makroregionalne strategije

Strategija EU za Podonavje (EUSDR), ki jo je Evropska komisija sprejela decembra 2010 in Evropski svet potrdil leta 2011, je makroregionalna strategija, ki so jo skupaj razvile Evropska komisija, podonavske države in zainteresirane strani, da bi skupaj obravnavale skupne izzive. Namen strategije je ustvariti sinergije in usklajevanje med obstoječimi politikami in pobudami, ki se izvajajo v Podonavju.

Revidirani akcijski načrt EU (2020) za strategijo EU za Podonavje ima tri glavne cilje: posodobitev in racionalizacija ukrepov, navedenih v prejšnjem akcijskem načrtu za regijo (2010); zagotoviti bolj strateške smernice za izvajanje strategije EU za Podonavje; doseči boljšo združljivost akcijskega načrta strategije EU za Podonavje z drugimi programi in instrumenti financiranja. V načrtu je opredeljen portfelj 85 ukrepov za 12 prednostnih področij, opredeljenih v strategiji EU za Podonavje. Vplivi podnebnih sprememb in vprašanja prilagajanja podnebnim spremembam imajo pomembno vlogo v okoljskem stebru strategije, ki ga sestavljajo prednostno področje 4 „Obnova in ohranjanje kakovosti voda“ (PA4), prednostno področje 5 „Obvladovanje okoljskih tveganj“ (PA5) in prednostno področje 6 „Ohranjanje biotske raznovrstnosti, krajine ter kakovosti zraka in tal“ (PA6). Med njimi ima PA5 največji pomen za prilagajanje. Akcijski načrt EUSDR spodbuja ukrepe za: predvidevanje regionalnih in lokalnih učinkov podnebnih sprememb za zmanjšanje tveganja nesreč (ukrepi 2, 3, 4, 5, PA5); prilagajanje vplivom podnebnih sprememb na kakovost in količino vode ter podpiranje pametne uporabe vodnih virov (ukrep 6, pripravljalni ukrep 4); ekološko obnoviti mokrišča, zlasti v delti Donave (ukrep 10, PA6).

Zaradi geografskega prekrivanja z drugimi makroregijami sta za nadnacionalno sodelovanje pri prilagajanju v Podonavju do neke mere pomembni tudi evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) in evropska strategija za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR).

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Glavni cilj Konvencije o varstvu reke Donave (DRPC) je zagotoviti, da se površinske in podzemne vode v povodju Donave upravljajo in uporabljajo trajnostno in pravično. Podpisnice konvencije so se dogovorile, da bodo sodelovale pri temeljnih vprašanjih upravljanja voda. Podnebne spremembe se obravnavajo posredno, med drugim s ciljem ohranjanja, izboljšanja in racionalne rabe površinskih in podzemnih voda ter s preventivnimi ukrepi za nadzor nevarnosti, ki izhajajo iz nesreč, ki vključujejo poplave. Mednarodna komisija za varstvo reke Donave (ICPDR) je bila ustanovljena za usklajevanje izvajanja konvencije. ICPDR si prizadeva za trajnostno obvladovanje poplavne ogroženosti. Strokovna skupina za varstvo pred poplavamipodpiraizvajanje akcijskega programa za trajnostno varstvo pred poplavami v povodju Donave. Podpira tudi dejavnosti, povezane z izvajanjem direktive EU o poplavah, kot sta razvoj kart poplavne nevarnosti in tveganja ter načrt za obvladovanje poplavne ogroženosti v povodju Donave. Februarja 2021 so ministri držav članic, član Evropske komisije in visoki uradniki kot odgovorni za izvajanje Konvencije o varstvu reke Donave potrdili Podonavsko deklaracijo iz leta 2022– Vizija za celostno upravljanje voda v našem skupnem povodju, ki gradi trajnostno prihodnost v povodju reke Donave.“ Pozdravlja cilje in ključna sporočila strategije ICPDR za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2018 ter ponovno potrjuje učinke podnebnih sprememb (suša, pomanjkanje vode, ekstremni hidrološki pojavi in drugi vplivi) kot novo pomembno vprašanje upravljanja voda v porečju Donave.

Za izboljšanje usklajevanja čezmejnih dejavnosti upravljanja voda – tudi v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam in zmanjševanjem tveganja nesreč – v povodju Donave sta se ICPDR in EUSDR dogovorila o skupnem dokumentu o sodelovanju in sinergiji za izvajanje EUSDR.

Območje Karpatske konvencije je večinoma vključeno v podonavsko nadnacionalno regijo. Podregionalno pogodbo je leta 2003 podpisalo sedem karpatskih držav (Češka, Madžarska, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška in Ukrajina). Njen cilj je izboljšati kakovost življenja, okrepiti lokalna gospodarstva in skupnosti ter ohraniti naravne vrednote in kulturno dediščino karpatskega območja. Na petem zasedanju Konference pogodbenic Karpatske konvencije (COP5, 2017) je bila sprejeta sprememba Karpatske konvencije, da bi se vključil nov člen o podnebnih spremembah (12a). Od pogodbenic zahteva, da izvajajo politike za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v vseh sektorjih, pomembnih za Konvencijo. Zato je bila vzpostavljena dolgoročna vizija 2030 za karpatsko območje, „da bi okrepili skupna prizadevanja za podnebno nevtralno pot, ki bo zagotovila trajnostni razvoj Karpatov, odporen na podnebne spremembe“. Ta vizija, usklajena z izvajanjem člena 12a Karpatske konvencije, je podrobno opisana v sedmih strateških in konkretnih ciljih. Delovna skupina za podnebne spremembe podpira izvajanje Konvencije s posebnim poudarkom na tem členu. Prizadeva si za dolgoročno vizijo 2030 in dejavno spodbuja poti za razvoj podnebne odpornosti v ustreznih sektorjih.

Podrobne informacije, vključno s povezavami do najpomembnejših dokumentov o prilagajanju v karpatskih gorah, zagotavlja sekretariat Karpatske konvencije na podlagi predložitve delovne skupine Konvencije za prilagajanje podnebnim spremembam.

4.     Strategije in načrti za prilagajanje

V odziv na izjavo iz Donave je bila decembra 2012 sprejeta strategija ICPDR za prilagajanje podnebnim spremembam, ki je bila posodobljena leta 2018. Cilj strategije ICPDR za prilagajanje podnebnim spremembam je zagotoviti smernice za vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v postopke načrtovanja ICPDR. Spodbuja večstransko in čezmejno sodelovanje v okviru prilagajanja podnebnim spremembam ter služi kot referenca za nacionalne oblikovalce politik in druge uradnike. Strategija zagotavlja bazo znanja in strateški okvir za vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v vodnem sektorju v izvajanje okvirne direktive EU o vodah in direktive EU o poplavah. Celovit in enostaven nabor orodij za morebitne prilagoditvene ukrepe uporabnikom omogoča pridobivanje podrobnih informacij o zadevnih ukrepih s filtriranjem sektorjev, tipologij ukrepov, časovnega okvira in pomena za okvirno direktivo EU o vodah in direktivo EU o poplavah.

Prilagajanje podnebnim spremembam je vključeno v redne posodobitve načrta upravljanja povodja Donave in načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti v Donavi. Izvajanje obeh načrtov je sestavni del akcijskega načrta EU za Podonavje.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020.

Projekti, financirani iz programa za Podonavje za obdobje 2014–2020, ki se vsaj posredno ukvarjajo z izzivi podnebnih sprememb, se večinoma nanašajo na nadnacionalno upravljanje voda, obvladovanje poplav in s tem povezano obvladovanje tveganja (npr. projekti JOINTISZA, DANUBE FLOODPLAIN, DAREFFORT). Projekt DriDanube se je osredotočil na obvladovanje suše.

Projekt JOINTISZA (Krepitev sodelovanja med načrtovanjem upravljanja povodij in preprečevanjem poplavne ogroženosti za izboljšanje stanja voda povodja reke Tise) (2017–2019) je združil partnerje iz petih držav, ki si delijo vode povodja reke Tise, da bi si prizadevali za razvoj posodobljenega načrta celostnega upravljanja povodja reke Tise (ITRBMP) v okviru izvajanja evropske okvirne direktive o vodah. Dva pilotna ukrepa o upravljanju urbane hidrologije in obvladovanju suše sta akterjem omogočila razvoj novih pristopov za analizo vplivov podnebnih sprememb in soočanje z njimi na izbranih območjih povodja. Pri teh dejavnostih so tesno sodelovali skupina ICPDR Tisza ter koordinatorja EUSDR PA4 (kakovost vode) in PA5 (okoljska tveganja). Sekretariat Karpatske konvencije je bil pridruženi strateški partner in je deloval kot projektni svetovalec v okviru JOINTISZA glede vprašanj, povezanih s prilagajanjem podnebnim spremembam.

Cilj projekta DANUBE FLOODPLAIN (Zmanjšanje poplavne ogroženosti z obnovo poplavnih ravnic ob reki Donavi in pritokih, 2018–2020) je bil izboljšati nadnacionalno upravljanje voda in preprečevanje poplavne ogroženosti ter hkrati čim bolj povečati koristi za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Eden glavnih rezultatov projekta je bil spletni tečaj o obnovi poplavnih ravnic. Namenjen sem bil mladim in srednjim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z upravljanjem voda in zmanjševanjem tveganja nesreč, ter študentom. Vsi rezultati projekta so bili shranjeni na spletni strani GIS poplavne ravnice Donave. Omogoča vizualizacijo aktivnih, potencialnih in nekdanjih poplavnih ravnic, njihove potrebe po obnovi, njihove učinkovitosti v primeru največjega izpusta, ekoloških in socialno-ekonomskih značilnosti itd.

Projekt DAREFFORT (Danube River Basin Enhanced Flood Forecasting Cooperation, 2018–2021) je bil namenjen vzpostavitvi sistema za napovedovanje poplav, ki temelji na sodelovanju med državami Podonavja. Projekt je izboljšal vrednotenje napovedovanja, usklajeno izmenjavo podatkov in prenos znanja. V okviru tega projekta so partnerji sodelovali pri zbiranju in obdelavi podatkov v zvezi s poplavami ter pri skupnem časovnem načrtu za skupno napovedovanje poplav, vključno z izmenjavo rezultatov napovedovanja.

Cilj projekta DriDanube (tveganje suše v Podonavju) (2017–2019) je bil povečati zmogljivost Podonavja za obvladovanje tveganj, povezanih s sušo. Projektni partnerji DriDanube so razvili strategijo za sušo na Donavi. Namenjen je bil krepitvi zmogljivosti Podonavja za premagovanje skupnih pomanjkljivosti pri obvladovanju suše in je tako pripomogel k prehodu z reaktivnega na proaktivni pristop k obvladovanju suše. V okviru projekta DriDanube je bilo razvitih tudi več orodij, ki podpirajo izvajanje proaktivnega obvladovanja suše v državah Podonavja. Drought Watch je interaktivna spletna platforma za napovedovanje sušnih razmer in pomaga pri sprejemanju ustreznih odločitev. DriDanube je podprl izvajanje prednostnega ukrepa 5 strategije EU za Podonavje o okoljskih tveganjih in prispeval k programu celostnega upravljanja s sušo – Srednja in Vzhodna Evropa (IDMP CEE). To je regionalna pobuda, ki podpira razvoj, ocenjevanje in uporabo orodij in politik za obvladovanje tveganja suše v jugovzhodni Evropi, da bi izboljšali pripravljenost na sušo in zmanjšali njene posledice.

Navdihujoči primeri uporabe Climate-ADAPT
Odkrijte, kako je znanje, prikazano na tej strani, navdihnilo akterje, ki delujejo na različnih ravneh upravljanja, da so razvili prilagojene rešitve v različnih okvirih politike in prakse.

• Generalni direktorat EU za raziskave in inovacije: Uporaba orodja Climate-ADAPT za iskanje najnovejših znanstvenih spoznanj o prilagajanju za določanje agende za financiranje raziskav in inovacij v EU
• Karpati: Uporaba informacij o državah iz Climate-ADAPT za razvoj karpatske nadnacionalne regionalne strani in prispevanje k mednarodnim politikam prilagajanja
• Pirenejski observatorij za podnebne spremembe: Uporaba strani Climate-ADAPT o nadnacionalnih regijah za razvoj strategije čezmejnega prilagajanja v Pirenejih