Sredozemsko morje (Euro-Med)

Države regije

Območje sodelovanja sredozemske regije vključuje države s severne obale Sredozemlja. Območje sodelovanja programa Interreg EURO-MED (2021–2027) zajema celotno območje prejšnjega programa (južni deli Portugalske, Španije in Francije, skoraj celotno ozemlje Italije ter celotno območje Slovenije, Hrvaške, Grčije, Malte, Cipra, Albanije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore). Z dodatnima dvema državama (Bolgarijo in Republiko Severno Makedonijo) prvič po dveh predhodnih programskih obdobjih doseže tudi črnomorsko obalno območje. Vključene so tudi dodatne regije iz Španije (Ekstremadura, Kastilja-Manča in Comunidad de Madrid). Zaradi brexita Gibraltar (Združeno kraljestvo)*, ki je sodeloval v prejšnjih dveh programskih obdobjih, ni več del nadnacionalnega programskega območja. Zemljevid, ki primerja stare in nove meje, je na voljo tukaj.

* Od začetka veljavnosti sporazuma o izstopu Združenega kraljestva 1. februarja 2020 vsebina iz Združenega kraljestva na tem spletišču ne bo več posodobljena.

Politični okvir

1.     Program nadnacionalnega sodelovanja

Glavni cilj programa Interreg Euro-Med za obdobje 2021–2027, ki ga je Evropska komisija sprejela 22. junija 2022, je prispevati k „prehodu na podnebno nevtralno in odporno družbo: boj proti svetovnim spremembam vpliva na sredozemske vire, hkrati pa zagotavlja trajnostno rast in blaginjo državljanov.“ Sprejet je bil strateški pristop, ki temelji na štirih operativnih misijah.

• misija št. 1: krepitev inovativnega in trajnostnega gospodarstva
• Misija 2: varstvo, obnova in izboljšanje našega okolja in naravne dediščine
• Tretja misija: spodbujanje zelenih bivalnih območij
• Četrta misija: krepitev trajnostnega turizma

Program določa tri prednostne naloge:

• Prednostna naloga 1: Pametnejše Sredozemlje
• Prednostna naloga 2: Bolj zeleno Sredozemlje
• Prednostna naloga 3: Boljše upravljanje Sredozemlja

Podnebne spremembe veljajo za enega največjih izzivov v regiji. Obravnavana je zlasti v okviru prednostne naloge 2, tj. bolj zeleno Sredozemlje, ki spodbuja bolj zelen življenjski prostor z izboljšanjem upravljanja naravnih virov ter preprečevanjem in zmanjševanjem tveganj. Pričakuje se, da bodo ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, ki jih podpira Program, prispevali k operativnim misijam 2, 3 in 4.

Program Interreg Euro-Med spodbuja sinergije in sodelovanje z obstoječimi nadnacionalnimi shemami mreženja, kot so makroregionalne strategije, ki so pomembne za regijo (EUSAIR, EUSALP).  Program tako spodbuja usklajevanje zainteresiranih strani in nadnacionalne izmenjave dobrih praks.

Cilj prejšnjega programa INTERREG V B MED 2014–2020 je bil spodbujati trajnostno rast na območju Sredozemlja s spodbujanjem inovativnih konceptov in praks (tehnologije, upravljanje, inovativne storitve). Spodbujal je tudi trajnostno rabo naravnih in kulturnih virov ter podpiral socialno vključevanje s celostnim in teritorialnim pristopom k sodelovanju. Prilagajanje podnebnim spremembam je bilo bolj ali manj neposredno zajeto v projektih, financiranih v okviru prednostne osi 2 (spodbujanje nizkoogljičnih strategij in energetske učinkovitosti) in prednostne osi 3 (varovanje in spodbujanje sredozemskih naravnih in kulturnih virov).

2.     Strategije za makroregije

Deli sredozemske regije se prekrivajo z geografskim področjem uporabe dveh makroregionalnih strategij EU: najpomembnejši za Sredozemlje je EUSAIR za jadransko-jonsko regijo; in v manjši meri EUSALP, ki vključuje francoske Alpe Maritimes, severne regije Italije in Slovenijo.

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Regija INTERREG MED vključuje evropske dele celotnega sredozemskega ozemlja, ki jih zajemata Barcelonska konvencija in Sredozemski akcijski načrt Programa Združenih narodov za okolje (UNEP-MAP). Konvencija je platforma za regionalno sodelovanje, ki usklajuje dejavnosti, namenjene varstvu morskega okolja z regionalnim pristopom. V okviru UNEP-MAP si pogodbenice Barcelonske konvencije prizadevajo odgovoriti na izzive varstva morskega in obalnega okolja ter hkrati spodbujati regionalne in nacionalne načrte za doseganje trajnostnega razvoja.

Leta 2016 je bila sprejeta sredozemska strategija za trajnostni razvoj (vnadaljnjem besedilu: MSSD 2016–2025)v okviru UNEP-MAP. Ta strategija zagotavlja strateški okvir politike za zagotavljanje trajnostne prihodnosti sredozemske regije v skladu s cilji trajnostnega razvoja. Strategija se osredotoča na medsektorske cilje, ki so povezani z okoljem in razvojem. „Obravnavanje podnebnih sprememb kot prednostnega vprašanja za Sredozemlje“ je eden od ciljev MSSD za obdobje 2016–2025. Prilagajanje podnebnim spremembam je vključeno v številne ukrepe, ki so del štirih strateških usmeritev, povezanih s tem ciljem. MedECC (Sredozemski strokovnjaki za podnebne in okoljske spremembe) je vodilna pobuda, razvita v okviru MSSD. Je odprta in neodvisna mednarodna mreža znanstvenih strokovnjakov, ki nosilcem odločanja in javnosti zagotavlja podporo na podlagi najnovejših zanesljivih znanstvenih informacij. Cilj centra MedECC je premostiti vrzel med znanstveniki in oblikovalci politik. Njegov cilj je tudi prispevati k izboljšanju politik na vseh ravneh s podpiranjem odločanja s točnimi in dostopnimi informacijami o sedanjih in prihodnjih vplivih podnebnih in okoljskih sprememb v Sredozemlju. Mreža je pripravila prvo poročilo o sredozemski oceni podnebnihinokoljskih sprememb v sredozemskem bazenu, v katerem so analizirane trenutne razmere in tveganja za prihodnost.

Celostno upravljanje obalnih območij je priznano orodje za spopadanje s sedanjimi in dolgoročnimi izzivi obalnih območij, vključno s podnebnimi spremembami in njihovimi vplivi. Protokol o integriranem upravljanju obalnih območij (v nadaljnjem besedilu: Protokol ICZM) k Barcelonski konvenciji je bil pripravljen leta 2008, Evropski svet ga je ratificiral leta 2010, veljati pa je začel leta 2011. Zagotavlja skupni okvir za pogodbenice za spodbujanje in izvajanje ICZM. Pogodbenice so leta 2019 sprejele skupni regionalni okvir za ICZM. Cilj CRF je med drugim „obravnavati naravne nesreče in posledice naravnih nesreč, zlasti obalno erozijo in podnebne spremembe“.

Regionalni center za dejavnosti UNEP/MAP v okviru programa prednostnih ukrepov (PAP/RAC) zagotavlja podporo za izvajanje protokola ICZM za Sredozemlje in MSSD. Upošteva tudi prilagajanje podnebnim spremembam. Platforma ICZM je interaktivni spletni prostor. Zasnovan je kot multidisciplinarna „banka“ informacij, dokumentacije in dobrih praks, povezanih z ICZM v Sredozemlju (in drugod), ter prostor za mreženje in izmenjavo. V njem je delovni prostor za pomorsko prostorsko načrtovanje, ki podpira načrtovalce v regiji pri razvoju pomorskega prostorskega načrtovanja, pri čemer se upoštevajo tudi izzivi podnebnih sprememb (orodjeza načrtovanje podnebnih ukrepov).

Nadnacionalno sodelovanje na področju prilagajanja podnebnim spremembam v regiji se spodbuja tudi z naslednjimi pobudami:

Unija za Sredozemlje je večstransko partnerstvo, vzpostavljeno leta 2008. Sestavljajo ga vse sredozemske države Evropske unije in 15 drugih sredozemskih partnerskih držav. Unija za Sredozemlje želi delovati kot edinstvena platforma za lajšanje in spodbujanje regionalnega dialoga in sodelovanja ter konkretnih projektov in pobud na področju energije in podnebnih ukrepov. Unija za Sredozemlje je leta 2014 ustanovila strokovno skupino za podnebne spremembe, da bi spodbudila izmenjavo informacij in najboljših praks v celotni sredozemski regiji ter razvoj konkretnih projektov in pobud.

Pomorska pobuda WESTMED vključuje 10 držav s severne in južne strani zahodnega Sredozemlja (Alžirija, Francija, Italija, Libija, Malta, Mavretanija, Maroko, Portugalska, Španija in Tunizija). V pobudi, ki jo je sprejela Evropska komisija in potrdil Svet EU, so opredeljeni trije glavni cilji: (1) varnejši in zanesljivejši pomorski prostor; (2) pametno in odporno modro gospodarstvo; (3) boljše gospodarjenje z morjem. Prilagajanje podnebnim spremembam je omenjeno v okviru drugega cilja. Nanaša se na razvoj prilagojenih rešitev in novih tehnologij za izkoriščanje obnovljivih morskih virov energije, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter spodbujanje energetske učinkovitosti in prilagajanja podnebnim spremembam v obalnih mestih. Leta 2018 so se podpisniki pobude dogovorili o časovnem načrtu za razvoj trajnostnega modrega gospodarstva v porečju zahodnega Sredozemlja. Ta načrt bi moral zagotoviti ohranitev storitev, ki jih opravlja sredozemski ekosistem. V okviru prednostne naloge iz časovnega načrta „Biotska raznovrstnost ter ohranjanje in obnova morskih habitatov“ so se države članice pobude dogovorile, da bodo sprejele ukrepe za spopadanje z obalno erozijo in degradacijo habitatov. Cilj navedenih ukrepov je doseči „dobro ekološko stanje“ morskega okolja v Sredozemlju in izboljšati odpornost obalnih območij na podnebne spremembe. Bolonjska listina je politična pobuda, namenjena krepitvi vloge obalnih regionalnih uprav v okviru evropskih politik in pobud na sredozemski ravni, povezanih z: varstvo obalnih območij, celostno upravljanje in prilagajanje podnebnim spremembam. Listina spodbuja tudi pobudo za makroprojekte, ki je podrobno opisana v skupnem akcijskem načrtu.

Center za povezovanje Sredozemlja (CMI)je večpartnerska pobuda, ki združuje države s severne in južne strani regije. Razvojne agencije, vlade, lokalni organi in civilna družba iz vsega Sredozemlja so se sestali, da bi izmenjali zamisli, razpravljali o javnih politikah in opredelili regionalne rešitve za reševanje regionalnih izzivov v Sredozemlju. V okviru drugega tematskega stebra za obdobje 2019–2021 (odpornost: blažitev zunanjih pretresov in prilagajanje nanje, zlasti podnebnih sprememb in odzivanja na posledice konfliktov), je CMI začel izvajati „aktivni program za teritorialno odpornost na podnebne spremembe“ z večprostorskim in večsektorskim pristopom.

4.     Strategije in načrti prilagajanja

v okviru transnacionalnega sodelovanja INTERREG ali drugih oblik sodelovanja za sredozemsko območje niso bile pripravljene strategije in načrti za prilagajanje. Vendar je bil leta 2016 na 19.^zasedanju pogodbenic (COP19) Barcelonske konvencije potrjenregionalni okvir za prilagajanje podnebnim spremembam za sredozemska morska in obalna območja. Cilj dokumenta je oblikovanje skupnega regionalnega strateškega pristopa za povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam in prilagoditvene zmogljivosti.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020.

Primeri projektov, financiranih v okviru programa MED za obdobje 2014–2020, so navedeni v nadaljevanju.

Ob upoštevanju, da imajo lahko zaščitena morska območja pomembno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, sta bila sredozemska zaščitena morska območja podprta z dvema projektoma, da bi se prilagodila sedanjim učinkom podnebnih sprememb v Sredozemskem morju in jih ublažila:   MPA-ADAPT (Vodenje po sredozemskih morskih zavarovanih območjih v obdobju podnebnih sprememb: krepitev prilagajanja odpornosti, 2016–2019) in v okviru naslednjih projektov MPA-ENGAGE (Engaging Mediterranean key actors in Ecosystem Approach to management Marine Protected Areas to face Climate Change, 2019–2022) so bili v okviru projektov Engage in MPA-ADAPT razviti protokoli za spremljanje in spodbujana njihova uporaba na vsakem sredozemskem MPA. V okviru teh dveh projektov so bili prvič pripravljeni načrti za prilagajanje podnebnim spremembam na izbranih zavarovanih sredozemskih morskih območjih.

Projekt POSBEMED (2016–2018) je priznal vlogo ostankov Posidonia Oceanica (suhih listov, vlaken in korenik, ki se redno nasedejo in nasedejo na kopnem) pri povečanju splošne odpornosti obale na naravne učinke in učinke podnebnih sprememb. V okviru projekta je bil dosežen pomemben napredek v smeri bolj trajnostnega pristopa k upravljanju sistemov obal s pozejdonko. Končni rezultat je bila celovita strategija za sredozemsko regijo „Upravljanje in upravljanje sistemov obal s pozejdonko“, namenjena vsem ustreznim deležnikom za postopke odločanja v obalnih okoljih pozejdonke.

Program UNEP-MAP spodbuja tudi znanje in prakse v zvezi z oceno učinka podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje v sredozemski regiji (zlasti v zvezi z državami, ki niso članice EU). Vključujejo različne projekte v okviru programa MedProgramme, ki ga financira GEF, in več prilagoditvenih dejavnosti, ki jih izvajajo različni regionalni centri za dejavnosti UNEP/MAP. Dober primer dejavnosti UNEP-MAP na področju ustvarjanja in izmenjave znanja je projekt ClimVar & ICZM (Integration of climate variability and change into national strategies to implementation the ICZM Protocol in the Mediterranean) (2012–2015).

Drugi projekti so bili financirani v okviru programa BalkanMed 2014–2020. Zajemal je veliko geografsko območje, ki ga delno zajema sredozemska nadnacionalna regija za obdobje 2021–2027. Nekaj primerov je navedenih v nadaljevanju.

BeRTISS  (BalkanMed storitev v realnem času za ekstremne vremenske razmere) (2017–2019) je vključeval partnerje iz treh držav (Grčije, Cipra in Bolgarije). Njegov cilj je bil razviti pilotno nadnacionalno storitev ob izrednih vremenskih razmerah za izboljšanje varnosti, kakovosti življenja in varstva okolja v balkansko-sredozemski regiji. Zgodnje opozarjanje je tudi v središču projekta DISARM (Drought and fire ObServatory and eArly waRning systeM) (2017–2019), ki je vključeval partnerje iz istih držav. Prispeva k projektu BeRTISS, vendar se osredotoča na različne vplive, povezane s podnebjem (suša in požari v naravi).

Požari v naravi veljajo za eno najpomembnejših tveganj v regiji. Njihovo zgodnje odkrivanje je tudi v središču projekta SFEDA (Forest Monitoring System for Early Fire Detection and Assessment in the Balkan-Med area) (2017–2019).

Partnerji, predstavniki vseh štirih obalnih balkansko-sredozemskih držav (Grčije, Cipra, Albanije in Republike Severne Makedonije), so prispevali k projektu HERMES (A Harmonised fRamework to Mitigate coastal EroSion promoting ICZM protocol implementation) (2017–2019). HERMES je z izkoriščanjem prejšnjih projektov razvil skupni okvir za blažitev obalne erozije in obnovo plaž. To je bilo doseženo z izvajanjem usklajenega sklopa študij, izmenjavo že razvitih tehničnih orodij in oblikovanjem skupnih instrumentov politike.