Severno morje

Države regije

Območje sodelovanja regije Severnega morja vključuje ozemlja Severne Evrope, ki so zaprta za Severno morje. Vse sodelujoče regije mejijo na morske vode in mnoge med njimi so obalne regije. Območje sodelovanja programa Interreg za obdobje 2021–2027 se razteza od obalnih regij severne Francije do južnih delov Norveške in izbranih regij Švedske. V primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem (2014–2020) so večje spremembe naslednje:  izključitev celotnega Združenega kraljestva* in najsevernejših okrožij Norveške (slednja so zdaj vključena v severno obrobje in arktično regijo), vključitev Francije kot nove države partnerice ter razširitev na celotno ozemlje Nizozemske in Flandrije. Zemljevid, ki primerja stare in nove meje, je na voljo tukaj.

*Od začetka veljavnosti sporazuma o izstopu Združenega kraljestva 1. februarja 2020 vsebina iz Združenega kraljestva na tem spletišču ne bo več posodobljena.

Politični okvir

1.     Program nadnacionalnega sodelovanja

Program Interreg VI B za Severno morje (2021–2027) za podporo politikam na ravni EU, obravnavanje regionalnih izzivov in prednosti ter upoštevanje izkušenj iz prejšnjega programskega obdobja temelji na štirih tematskih prednostnih nalogah:

• Prednostna naloga 1: Trdna in pametna gospodarstva v regiji Severnega morja
• Prednostna naloga 2: Zeleni prehod v Severnem morju
• Prednostna naloga 3: Severnomorska regija, odporna na podnebne spremembe
• Prednostna naloga 4: Boljše upravljanje v regiji Severnega morja

Prilagajanje podnebnim spremembam je posebej obravnavano v okviru prednostne naloge 3. Njen cilj je razviti dolgoročno perspektivo za ohranitev naravnega okolja v regiji Severnega morja in za zaščito družb pred škodljivimi vplivi podnebnih sprememb. Projekti v okviru te prednostne naloge bodo prispevali k praksam prilagajanja podnebnim spremembam, zlasti za doseganje posebnega cilja 3.1: „Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja tveganja nesreč in odpornosti ob upoštevanju pristopov, ki temeljijo na ekosistemih“. Prilagajanje podnebnim spremembam se šteje za strogo povezano s trajnostnim upravljanjem voda v regiji Severnega morja.  Obe vprašanji je treba obravnavati skupaj v okviru programa za Severno morje.

V prejšnjem programu (2014–2020) so bile podnebne spremembe že priznane kot ena najresnejših groženj za ekosisteme NSR. Prilagajanje podnebnim spremembam je bilo izrecno obravnavano v okviru prednostne naloge 3 (trajnostna regija Severnega morja). Podprl je financiranje projektov, ki so spodbudili odpornost proti podnebnim spremembam v regiji.

2.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

„Konvencija o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika“ OSPAR vključuje širše Severno morje (regija II v skladu z opredelitvijo OSPAR), ki je del celotnega severovzhodnega Atlantika, kot je opredeljen v tej konvenciji. V okviru konvencije OSPAR so podnebne spremembe (in zakisljevanje oceanov) obravnavane kot medsektorsko vprašanje, katerega cilj je povečati odpornost ekosistemov. Vključuje pogoje za ustvarjanje znanja, spremljanje vplivov in oblikovanje možnosti upravljanja.,

Nizozemska, Nemčija in Danska so razvile pobudo za sodelovanje pri varstvu Waddenskega morja. Waddensko morje je območje ob obalah Severnega morja treh držav, ki vključuje široko območje plimovanja z značilnim naravnim habitatom. Tristransko sodelovanje v Waddenskem morju temelji na izjavi o nameri, skupniizjavi o varstvu Waddenskega morja (Skupna prizadevanja za reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov), ki je bila prvič podpisana leta 1982 in posodobljena leta 2010. Cilji in področja sodelovanja vključujejo „Prilagodljivost na podnebne spremembe in druge vplive“. Izjava iz Leeuwardna, podpisana leta 2018, vsebuje ključne točke za obdobje tristranskega sodelovanja 2018–2022. Krepi potrebo po nadaljnjem izvajanju tristranske strategije za prilagajanje podnebnim spremembam in boljšem razumevanju vplivov podnebnih sprememb na ekosistem Waddenskega morja.

Komisija za Severno morje v okviru Konference obrobnih obmorskih regij je pobuda za sodelovanje, katere cilj je spodbujati in ozaveščati regijo Severnega morja kot pomemben gospodarski subjekt v Evropi. Je platforma za razvoj in pridobivanje sredstev za skupne razvojne pobude in lobije za boljšo regijo Severnega morja. Delovna skupina za energijo in podnebne spremembe podpira izvršni odbor NSC pri izvajanju prednostnega področja podnebno nevtralne regije Severnega morja iz strategije za regijo Severnega morja do leta 2030. Skupina obravnava tudi prilagajanje podnebnim spremembam v smeri cilja „podnebje pripravljeno, prilagodljivo in odporno na podnebne spremembe“ do leta 2030 v regiji Severnega morja. Skupina je sprejela poročiloKomisije za prilagajanje podnebnim spremembam in Severno morje(2020) s podrobnejšim opisom, kako doseči stanje odpornosti proti podnebnim spremembam v regiji Severnega morja.

3.     Strategije in načrti prilagajanja

Komisija za Severno morje (NSC) je v okviru Konference obrobnih obmorskih regij (CPMR) razvila strategijo za regijo Severnega morja do leta 2030,  ki je nadomestila prejšnjo strategijo iz leta 2020. V okviru prednostne naloge „Podnebno nevtralna severnomorska regija“ je prilagajanje podnebnim spremembam opredeljeno kot ena od ključnih tem za uresničitev vizije (podnebno) odporne in prilagojene severnomorske regije. Strategija spodbuja krepitev prizadevanj za prilagajanje podnebnim spremembam na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. V okviru te teme bodo člani NSC delili financiranje, projektne priložnosti in dobre prakse, ki spodbujajo socialno pravičen in pošten prehod. Strategijo izvaja izvršni odbor NSC. Podpirajo ga tematske delovne skupine NSC v okviru dvoletnih akcijskih načrtov.

V okviru tristranskega sodelovanja v Waddenskem morju je bila leta 2014 sprejeta tristranska strategija za prilagajanje podnebnim spremembams sedmimi strateškimicilji in vodilnimi načeli. Cilj strategije je povečati odpornost ekosistema Waddenskega morja na vplive podnebnih sprememb. Projektna skupina za podnebje (TG-C) je bila zadolžena za spremljanje izvajanja strategije za prilagajanje podnebnim spremembam. Izvajanje strategije je bilo leta 2017 ocenjeno v poročilu o spremljanju CCAS. Razkrila je, da se sedem načel uporablja v številnih projektih in politikah na tristranskem območju Waddenovega morja.

V skladu s konvencijo OSPAR je bila leta 2021 na podlagi pregleda prejšnje strategije OSPAR za desetletje 2010–2020 na visoki ravni sprejeta okoljska strategija za severovzhodni Atlantik (NEAES) do leta 2030. Čeprav to ni strategija za prilagajanje podnebnim spremembam, je vizija strategije doseči čist, zdrav in biološko raznolik severovzhodni Atlantik, ki je produktiven, se trajnostno uporablja in je odporen na podnebne spremembe in zakisljevanje oceanov. Podnebne spremembe obravnavajo štirje strateški cilji: obravnavanje teme odpornosti (strateški cilj št. 5), ozaveščenosti (strateški cilj št. 10), prilagajanja (strateški cilj št. 11) in blažitve (strateški cilj št. 12). Pogodbenice so se dogovorile o izvedbenem načrtu, ki vsebuje posebne naloge za doseganje ciljev strategij.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020.

Projekti v zvezi s podnebnimi spremembami so se večinoma financirali v okviru prednostne naloge 3 programa za Severno morje za obdobje 2014–2020 (trajnostna regija Severnega morja: zaščita pred podnebnimi spremembami in ohranjanje okolja). V naslednjem obdobju (2021–2027) potekajo nekateri novi projekti, kot je Blue transition e MANABAS COAST.

Zaključeni projekti so obravnavali predvsem vprašanja odpornosti obalnih območij na erozijo in poplave, urbanističnega načrtovanja, občutljivega na vodo, in trajnostnega gospodarjenja z vodo s poudarkom na pilotnih projektih, predstavitvah in preskusih. Nekaj primerov je navedenih spodaj.

Cilj projekta BwN (Gradimo z naravo) (2015–2020) je bil z uporabo sonaravnih rešitev povečati prilagodljivost in odpornost obal, estuarijev in povodij regije Severnega morja na učinke podnebnih sprememb. NbS se izvajajo na sedmih obalnih območjih (na primer za hranjenje peska na obalah Severnega morja in pregradnih otokih Waddenovega morja) in šestih prispevnih območjih (na primer za obnovo rek). Projekt BwN uporablja te žive laboratorije kot primere za ustvarjanje dokazne podlage za izbiro lokacij, oblikovanje ukrepov in izračun stroškov, koristi in učinkovitosti ukrepov, ki temeljijo na naravi, da bi na koncu ustvarili poslovne primere. Sekretariat skupnega Waddenskega morja je bil partner v projektu Building with Nature in je zagotovil izmenjavo znanja med tristransko projektno skupino Climate (TG-C) in projektnimi partnerji. V podporo zbirki dokazov za najboljše prakse za dejavnosti „Gradnja z naravo“ je bila razvita informacijska platforma za prilagajanje podnebnim spremembam v Waddenskem morju. Vključuje tristransko politiko in upravljanje, najboljše prakse, spremljanje in ocenjevanje ter dejavnosti na področju komuniciranja in izobraževanja.

Cilj projekta FAIR (Flood infrastructure Asset Management and Investment in Renovation, Adaptation and Maintenance) (2015–2020) je bil zmanjšati poplavno ogroženost v regiji Severnega morja s predstavitvijo rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam, da bi se izboljšala učinkovitost infrastrukture za zaščito pred poplavami. FAIR je zagotovil izboljšane pristope za stroškovno učinkovito nadgradnjo in vzdrževanje take infrastrukture, optimizacijo naložb ter uporabo prilagodljivih in inovativnih tehničnih zasnov. V okviru projekta so bile razvite prilagoditvene rešitve za nasipe, zapornice, jezove in protipoplavna vrata na izbranih lokacijah v Belgiji, Nemčiji, na Danskem, Švedskem, Norveškem in Nizozemskem.

Cilj projekta FRAMES (poplavno odporna območja z večplastno varnostjo) (2016–2020) je bil povečati odpornost regij in skupnosti s sodelovanjem s konceptom večplastne varnosti. Vključene so različne „plasti“ odpornosti (preprečevanje, prostorsko prilagajanje, odzivanje na izredne razmere in obnova), katerih rezultat je: (1) območja, odporna proti poplavam (izboljšana infrastruktura in ukrepi prostorskega načrtovanja), (2) skupnosti, odporne proti poplavam (bolje pripravljeni prebivalci in družbeni deležniki), in (3) organi, odporni proti poplavam (skrajšani časi obnove in večja zmogljivost odzivanja). Projekt je z nadnacionalnim pristopom vrednotenja učenja deloval na 16 pilotnih področjih. Omogočil je pridobivanje novih spoznanj v podporo prihodnjemu odločanju in prikaz inovativnih rešitev za izboljšanje sposobnosti družbe za spopadanje s poplavami. Glavni rezultati projekta so na voljo na spletišču FRAMES Wiki.

The CATCH (Mesta, občutljiva na vodo: projekt Answer To CHallenges of extreme weather events (Odgovor na izredne vremenske pojave) (2016–2020), katerega cilj je bil prikazati in pospešiti preoblikovanje upravljanja voda v mestih srednje velikosti v regiji Severnega morja. Tem mestom je pomagala, da so postala odporna na podnebne spremembe ter dolgoročno trajnostna, prijetna za življenje in dobičkonosna. V okviru projekta so bili preizkušeni ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam v sedmih pilotnih mestih, da bi se razvilo orodje za podporo odločanju CATCH za srednje velika mesta. Orodje za podporo pri odločanju je sestavljeno iz komponente samoocenjevanja in komponente prilagoditvenega cikla. Vključuje tudi primere in dobre prakse iz mest, ki so razvila strategije za prilagajanje podnebnim spremembam.

Cilj projekta BEGIN (Modra zelena infrastruktura s socialnimi inovacijami, 2017–2020) je bil na izbranih lokacijah prikazati, kako lahko mesta izboljšajo odpornost proti podnebnim spremembam z modro zeleno infrastrukturo. Zajemal je pristop, ki vključuje zainteresirane strani v postopek odločanja, ki temelji na vrednotah, da bi se premagale sedanje ovire pri izvajanju. Deset pilotnih mest v seriji „Modro-zelena mesta v središču pozornosti“ predstavlja številne koristi modro-zelene infrastrukture za evropska mesta. Te številne koristi vključujejo zmanjšano poplavno ogroženost, večjo biotsko raznovrstnost in boljše življenjske razmere.

V okviru projekta TOPSOIL (Top soil and water – The climate challenge in the near subsurface) (2015–2020) so bile proučene možnosti uporabe plasti vrhnje plasti tal za reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov v zvezi z vodo v regiji Severnega morja. V okviru projekta so bile proučene razmere v podzemni vodi in tleh, predvidene in najdene rešitve za nevarnosti, povezane s podnebjem, kot so poplave v vlažnih obdobjih in suša v toplejših sezonah. Splošni cilj je bil skupni razvoj metod za opis in upravljanje najvišje plasti podpovršine kot načina za izboljšanje njene odpornosti proti podnebnim spremembam. Projekt je pokazal praktično izvajanje rešitev v 16 študijah primerov.

Projekt CANAPE (Ustvarjanje novega pristopa k ekosistemom šotišč, 2017–2022) si je v petih državah prizadeval obnoviti in ohraniti mokrišča, da bi se zmanjšale emisije toplogrednih plinov in podprlo oblikovanje trajnostnega gospodarstva za prebivalstvo regije Severnega morja. Projekt je obnovil več kot 90 ha šotišč in ustvaril tri poskusne paludikulturne kmetije. Poleg tega je projekt vključeval obnovo več jezer Po petih letih dela kratek  vodnik za kmetovanje na šotiščih.

Cilj projekta SALFAR (Saline Farming - Innovative agriculture to protect the environment and stimulating economic growth, 2017-2022) je bil razviti inovativne metode obalnega kmetijstva v regiji Severnega morja z vzpostavitvijo terenskih laboratorijev v vsaki partnerski državi. V terenskih laboratorijih je multidisciplinarna skupina, ki jo sestavljajo podnebni strokovnjaki, raziskovalci, vzgojitelji, kmetje, podjetniki in oblikovalci politik, izvedla znanstvene raziskave o toleranci soli različnih pridelkov, predstavila alternativne metode kmetovanja v slanih pogojih in ustvarila nove poslovne priložnosti za kmete, proizvajalce hrane in podjetnike.

Cilj projekta WaterCoG (Water Co-Governance for Sustainable Ecosystems, 2016-2021) je bil dokazati, da je mogoče doseči izvajanje in povezovanje različnih okvirov upravljanja voda, hkrati pa zagotoviti družbene, gospodarske in okoljske koristi, ki se trenutno ne uresničujejo. Zbirka orodij WaterCoG in vsi rezultati projekta so na voljo v spletnem imeniku Storymap and Tools Directory.

Rezultati vseh zgoraj navedenih projektov so kapitalizirani v projektu C5a (Cluster for Cloud to Coast Climate Change Adaptation, 2019-2021). V okviru projekta je bila priznana nujna potreba po pristopih k obvladovanju poplav v regiji Severnega morja, da bi ljudje ostali varni, okolje zdravo in gospodarstva uspešna. Cilj projekta je bil razviti pristop od oblaka do obale za obvladovanje poplavne ogroženosti. Pristop temelji na zgodnjem obvladovanju poplav, ki se začne od trenutka, ko pade dež, in preden so prizadeta obalna območja. Pristop povečuje vrednost naložb v fizično zaščito pred poplavami in krepi odpornost na poplavno ogroženih območjih. Pristop je bil preizkušen v sedmih študijah primerov na območju Severnega morja.