Severno obrobje in Arktika

Države regije

Severno obrobje in arktična nadnacionalna regija zajemata najsevernejši del Evrope, vključno z deli severnoatlantskih ozemelj. Programsko obdobje Interreg 2021–2027 zajema severno in vzhodno Finsko, severno in zahodno regijo Irske ter severno Švedsko. Zunaj EU vključuje Ferske otoke, Grenlandijo, Islandijo in severne dele Norveške. V primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem (2014–2020) novo območje ne vključuje več Severne Irske, Škotske in norveške regije Vestlandet (južna regija). Po drugi strani pa program zdaj vključuje irske grofije Roscommon, Cavan, Monaghan in Tipperary. Zemljevid, ki primerja stare in nove meje, je na voljo tukaj.

Politični okvir

1.     Program nadnacionalnega sodelovanja

Program Interreg Severno obrobje in Arktika za obdobje 2021–2027 se osredotoča na tri prednostne naloge:

• Prednostna naloga: 1 – Krepitev inovacijske zmogljivosti za odporne in privlačne skupnosti NPA
• Prednostna naloga: 2 – Krepitev zmogljivosti za prilagajanje podnebnim spremembam in zadostnost virov v skupnostih NPA
• Prednostna naloga: 3 – Krepitev organizacijskih zmogljivosti med skupnostmi NPA, da se izkoristijo priložnosti za sodelovanje.

Prilagajanje podnebnim spremembam je v programskem dokumentu na splošno obravnavano kot ključna tema prednostnih nalog 1 in 2. Inovacijska zmogljivost kot sredstvo za prilagajanje, upravljanje in odzivanje na spremembe je izrecen cilj, ki ga obravnava prednostna naloga 1 v okviru specifičnega cilja 1.1 (RSO1.1. razvoj in krepitev raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij). Prednostna naloga 2, ki je posebej namenjena prilagajanju, je organizirana okoli treh posebnih ciljev, ki obravnavajo energijsko učinkovitost (RSO2.1), zmanjšanje tveganja nesreč (RSO2.4) ter prehod na krožno in z viri gospodarno gospodarstvo (RSO2.6).

Program bo podpiral prenos znanja in izkušenj med različnimi območji nadnacionalne regije ter oblikovanje novih nadnacionalnih mrež. Dejavnosti bi morale stremeti k trajnostnemu razvoju z enakimi možnostmi za moške in ženske ter vključevanjem premalo zastopanih skupin.

Poleg tega je izboljšanje nadnacionalnega sodelovanja iz prednostne naloge 3 priznano kot dejavnik, ki omogoča razvoj odpornejših skupnosti z izvajanjem novih makroregionalnih strategij, strategij za morske bazene in drugih teritorialnih strategij.

V prejšnjem programskem obdobju (2014–2020) je Interreg V B prilagajanje podnebnim spremembam izrecno obravnaval v svojih tematskih ciljih in kot ključno komponento svojega horizontalnega načela o okoljski trajnostnosti.

2.    Strategije za makroregije

Regija NPA delno ustreza območju strategije EU za regijo Baltskega morja. Strategija dejansko zajema ozemlja držav članic EU Švedske in Finske ter pozdravlja sodelovanje s sosednjima državama EU Islandijo in Norveško. Več informacij je na voljo na strani Baltskega morja.

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Skupaj z atlantskim območjem in Severnim morjem je ta regija del območja, ki ga zajema „Konvencija o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika“ OSPAR. Severno obrobje in arktično območje ustrezata podregiji OSPAR „Arktične vode“. V skladu s to konvencijo se podnebne spremembe (in zakisljevanje oceanov) obravnavajo kot medsektorsko vprašanje za ustvarjanje znanja, spremljanje učinkov in oblikovanje možnosti upravljanja, katerih cilj je povečati odpornost ekosistemov.

Arktični svet je vodilni medvladni forum v arktični regiji. Ima cirkumpolarno pokritost, zaradi česar je večja od severnega obrobja in arktične nadnacionalne regije. Njeni člani so nacionalne vlade (Kanada, Danska, vključno z Grenlandijo in Ferskimi otoki, Finska, Islandija, Norveška, Rusija, Švedska in Združene države Amerike) ter predstavniki arktičnih avtohtonih skupnosti in drugih prebivalcev Arktike. Podnebne spremembe obravnavajo zlasti program za spremljanje in ocenjevanje Arktike (AMAP) ter druge delovne skupine Arktičnega sveta. AMAP je ustanovil strokovno skupino za podnebje. Skupina zbira in ocenjuje podatke in informacije, ki izhajajo iz programa spremljanja AMAP ter drugih ustreznih raziskovalnih dejavnosti in dejavnosti spremljanja.  Poročilo AMAP iz leta 2021 z naslovom „Arctic Climate Change update: ključni trendi in učinki“ so povzete najnovejše ugotovitve za arktično regijo.

Nordijski svet ministrov je medvladni forum za sodelovanje evropskih nordijskih držav, ki vključuje Dansko, Finsko, Islandijo, Norveško, Švedsko, Ferske otoke, Grenlandijo in Åland. V skladu s svojo vizijo za leto 2030 bo nordijska regija leta 2030 postala najbolj trajnostna in integrirana regija na svetu. V akcijskem načrtu (2021–2024) za Vizijo 2030 je opisano, kako doseči cilje vizije z vrsto pobud, povezanih s tremi strateškimi prednostnimi nalogami vizije: zelena nordijska regija, konkurenčna nordijska regija in socialno trajnostna nordijska regija. Prilagajanje podnebnim spremembam se izvaja zlasti v okviru prednostne naloge „zelena nordijska regija“, katere cilj je razvoj znanja o trajnostnem in podnebju prilagojenem prostorskem načrtovanju (cilj 1), spodbujanje sonaravnih rešitev za biotsko raznovrstnost in podnebje (cilj 2) ter dejavno spodbujanje izvajanja sporazumov o okolju in podnebju z mednarodnim sodelovanjem (cilj 5). Nordijski svet ministrov je financiral štiriletni program sonaravnih rešitev. Program je sestavljen iz petih projektov, ki se izvajajo v obdobju 2021–2024, da bi nordijske države spodbudili k sodelovanju in izboljšanju njihove baze znanja o sonaravnih rešitvah, obnovi, blažitvi podnebnih sprememb in modri/zeleni infrastrukturi.

4.     Strategije in načrti prilagajanja

Svet Barentsove evro-arktične regije (BEAC) je forum za medvladno sodelovanje posebej za regijo Barentsovega morja, katerega članice so Danska, Finska, Islandija, Norveška, Rusija, Švedska in Evropska komisija. Svet BEAC je leta 2013 sprejel prvi „Akcijski načrt o podnebnih spremembah za Barentsovo sodelovanje“. Posodobljena je bila leta 2017 in leta 2021, nato pa so okoljski ministri Barentsa pozvali k okrepljenemu podnebnemu ukrepanju po letu 2020 z okrepljenimi prispevki vseh delovnih skupin Barentsa. Akcijski načrt iz leta 2021 obravnava izziv prehoda na nizkoogljične in podnebno pametne rešitve, hkrati pa krepi prilagoditvene zmogljivosti in ozaveščenost v regiji Barentsovega morja. Akcijski načrt za leto 2021 zajema dejavnosti predvsem za obdobje 2021–2025, druga revizija načrta pa je načrtovana za leto 2025.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020.

Primeri projektov, ki so se financirali iz programa nacionalne agencije za javna naročila za obdobje 2014–2020, so navedeni v nadaljevanju.

Cilj projekta CLIMATE (pobuda za sodelovalno učenje Upravljanje in prilagajanje okolju) (2017–2020) je bil spodbujati in izboljšati ozaveščenost o podnebnih spremembah v evropskih obrobnih podeželskih skupnostih s pristopom, ki temelji na znanju, in trajnostnim načrtovanjem virov, ki ga vodi skupnost. Lokalni organi na oddaljenih, redko poseljenih območjih iz Švedske, Severne Irske, Republike Irske in Ferskih otokov so se združili, da bi pripravili načrte za prilagajanje. Razvit je bil model najboljše prakse in vodnik po korakih za lokalne organe v regiji NPA. Projekt je praktično podprl tri pilotne občine v regiji NPA pri pripravi njihovih načrtov prilagajanja.

Projekt ANH (Adapt Northern Heritage) (2017–2020) je podpiral skupnosti in lokalne organe pri prilagajanju severne kulturne dediščine okoljskim vplivom podnebnih sprememb in povezanim naravnim nevarnostim z vključevanjem skupnosti in premišljenim načrtovanjem ohranjanja. V okviru projekta je bil razvit nabor orodij, sestavljen iz petih orodij, ki naj bi pomagala razumeti, kako bodo podnebne spremembe vplivale na zgodovinska območja na severu, in raziskati posebne možnosti prilagajanja. V projektu Adapt Northern Heritage se kot študije primerov uporablja devet zgodovinskih znamenitosti iz vse severne Evrope, ki so bile podlaga za zasnovo nabora orodij projekta.

Projekt Water-Pro (Northern Runoffs into Profits) (2016–2019) je bil namenjen razvoju in prenosu ekološko učinkovitih orodij in modelov za upravljanje odtekanja v kmetijstvu in pridobivanju mineralov na severnih in arktičnih območjih. Pogostejše in intenzivnejše padavine, kot je predvideno v okviru podnebnih sprememb, bodo prinesle dodatne izzive pri nadzoru odtokov in varnosti vode ter doseganju ciljev glede kakovosti vode, določenih v evropski okvirni direktivi o vodah. V okviru projekta je bil razvit nabor dobrih praks upravljanja za kmetijsko in rudarsko industrijo.

Cilj projekta COAST (Trajnostne odporne obale) (2020–2022) je bil zagotoviti časovni načrt za varstvo, spodbujanje in razvoj kulturne in naravne dediščine redko poseljenih in oddaljenih obalnih skupnosti. S projektom, ki je temeljil na štirih predstavitvenih projektih, je bila lokalnim organom zagotovljena zbirka orodij za upravljanje v podporo trajnostnemu razvoju obalnih območij.