Zmanjševanje tveganja nesreč

Ključna sporočila

• Evropa (in preostali svet) se že sooča s podnebnimi spremembami. Brez poseganja v potrebo po ukrepih za blažitev podnebnih sprememb (in čimprejšnji ničelni stopnji neto emisij) je prilagajanje potrebno v vseh scenarijih, saj bodo posledice podnebnih sprememb vidne še desetletja (ali celo stoletja).
• Bolj ekstremni vremenski pojavi so naravne nesreče, pri katerih se prekrivata prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč. Oba se morata osredotočiti na celoten cikel obvladovanja tveganja, vključno z ukrepi, ki se osredotočajo na preprečevanje, pripravljenost in okrevanje.
• Med politikami EU na področju obvladovanja nesreč in prilagajanja podnebnim spremembam obstajajo sinergije, ki jih je treba vključiti v vse politike EU, kot so politike na področju vode (poplave, suše) ali kritične infrastrukture.

Učinki, ranljivosti in tveganja

V zadnjih desetletjih so se v Evropi povečale pogostost in resnost naravnih nesreč, povezanih z vremenom in podnebjem, kot so suše, gozdni požari, vročinski valovi in močne padavine. Kljub sedanjim dogovorjenim ambicijam za hitro zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in učinkovito preprečevanje podnebnega tveganja naj bi se ti trendi nadaljevali in okrepili s socialno-ekonomskimi in okoljskimi spremembami (npr. demografski razvoj in sprememba rabe zemljišč) (EEA 2021; Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) 2020; EEA 2017).

Politični okvir

Politika EU za obvladovanje tveganja nesreč, ki temelji na mehanizmu EU na področju civilne zaščite,  spodbuja sodelovanje med nacionalnimi sistemi civilne zaščite in izmenjavo dobrih praks v zvezi z mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov, vključno s tem, kako se spopasti s posledicami podnebnih sprememb.

Evropska komisija podpira Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč ter krepi in spodbuja mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov in njihovo vključevanje v politike EU. Evropska komisija je leta 2016 objavila akcijski načrt, katerega cilj je usmerjati izvajanje uredbe o razkritjih, povezanih s trajnostnim financiranjem, v politikah EU s pristopom k oblikovanju politik, ki temelji na tveganjih nesreč. Poleg tega je Evropska komisija leta 2017 objavila sporočilo s ključnimi ukrepi za okrepitev obvladovanja nesreč v Evropi.

Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2021 spodbuja nadaljnje izkoriščanje sinergij med zmanjševanjem tveganja nesreč in prilagajanjem podnebnim spremembam, s posebnim poudarkom na tveganjih nesreč, povezanih z vodo, in kritični infrastrukturi. Strategija podpira tudi financiranje tveganja nesreč, sprostitev zasebnega financiranja in vključevanje odpornosti proti podnebnim spremembam v fiskalno politiko držav članic.

mobilizacija domačih javnofinančnih prihodkov je prisotna na več ključnih področjih politike EU: direktiva o poplavah, ukrepi v zvezi s pomanjkanjem vode in sušo (glej stran o politiki gospodarjenja z vodo) ter predlog direktive o evropski kritični infrastrukturi.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 zagotavlja celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se danes in v prihodnosti sooča Evropa. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, tudi ob upoštevanju tveganja za sektor zmanjševanja tveganja nesreč.

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe o podnebnih spremembah 2022: V oceni vplivov, prilagajanja in ranljivosti so ocenjeni vplivi in tveganja, povezani z opaženimi in napovedanimi podnebnimi spremembami, ter možnosti, procesi in omogočitveni pogoji za obvladovanje podnebnih tveganj. V posebnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C so bile obravnavane predvidene spremembe skrajnih podnebnih pojavov kot posledica globalnega segrevanja (1,5 °C v primerjavi z 2 °C) in njihove posledice za mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov. V posebnem poročilu o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju so bili ocenjeni skrajni pojavi ter nenadne ali nepopravljive spremembe v oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju, da bi se opredelile trajnostne in odporne strategije obvladovanja tveganj. Obvladovanje tveganj in odločanje v zvezi s trajnostnim razvojem sta bila obravnavana v posebnem poročilu IPCC o podnebnih spremembah in zemljiščih.

Evropska komisija je leta 2015 ustanovila center znanja za obvladovanje tveganja nesreč (DRMKC), da bi pomagala okrepiti odpornost EU in držav članic na nesreče ter njihovo zmogljivost za preprečevanje izrednih razmer, pripravo in odzivanje nanje z okrepljenim vmesnikom med znanostjo in politiko s spletnim repozitorijem raziskav, povezanih z nesrečami, ter dostopom do vrste mrež in partnerstev. Skupno raziskovalno središče (JRC) upravlja DRMKC, od leta 2017 pa tudi spletno platformo GIS Risk Data Hub. Cilj vozlišča je izboljšati dostop do podatkov o tveganju, urejenih po vsej EU, in njihovo izmenjavo za spodbujanje mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov. Pričakuje se, da bo vozlišče podatkov o tveganju kot vozlišče znanja referenčna točka za urejene podatke o tveganju na ravni EU, bodisi z gostovanjem ustreznih naborov podatkov bodisi s povezovanjem z nacionalnimi platformami in poročili Skupnega raziskovalnega središča o znanosti za mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov (poročili zaleti 2017 in 2020).

Evropska komisija spodbuja pripravo boljših informacij in primerljivost podatkov o nesrečah, kot so informacije o gospodarski izgubi zaradi nesreč. V zvezi s tem poročilo, ki ga je leta 2018 objavilo Skupno raziskovalno središče, vsebuje analizo več podatkovnih zbirk, razvitih za zbiranje, beleženje in združevanje informacij o različnih izgubah zaradi nevarnosti ter s tem za izboljšanje primerljivosti najrazličnejših dogodkov, ki jih sprožijo kakršne koli nevarnosti. Poleg tega vrsta projektov PESETA Skupnega raziskovalnega središča zagotavlja pregled možnih biofizikalnih in gospodarskih posledic prihodnjih podnebnih sprememb za Evropo.

Storitev programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah (CEMS) zagotavlja informacije o več nevarnostih, povezanih s podnebjem, vključno s poplavami, sušami in požari v naravi, za odzivanje na izredne razmere in obvladovanje tveganja nesreč.

V zadnjih letih so potekala prizadevanja za povečanje skladnosti med raziskavami, politiko in praksami na področju CCA in ZTN. V okviru projekta PLACARD v okviru programa Obzorje 2020 je bila razvita platforma za dialog, izmenjavo znanja in sodelovanje med dvema različnima skupnostma. Poleg tega je agencija EEA objavila poročilo, v katerem je ocenila sedanje prakse na področju zmanjševanja tveganja nesreč in CCA ter raven znanja in izkušenj.

Evropska agencija za okolje vsako leto posodobi kazalnik gospodarskih izgub zaradi skrajnih podnebnih pojavov. Evropski projekti, kot je LODE, so bili osredotočeni na razvoj informacijskih sistemov za podatke o škodi in izgubi za ZTN in CCA. Skupina Svetovne banke je pripravila tudi študije za Evropsko unijo o ekonomiki za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje v Evropi (2021). Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je razvil pilotno preglednico, ki obravnava vrzel v zaščiti pred naravnimi nesrečami.

Podpora naložbam in financiranju

Spodbujanje učinkovitih in večjih naložb v preprečevanje nesreč je prednostna naloga Evropske komisije. Financiranje EU za prilagajanje podpira večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, ki zagotavlja, da so ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam vključeni v vse glavne programe porabe EU.

Solidarnostni sklad EU je bil ustanovljen za financiranje držav članic v primeru večjih nesreč. Ustanovljena je bila kot odziv na velike poplave v srednji in vzhodni Evropi leta 2002 ter kot pomoč pri nesrečah, obnovi javne infrastrukture in varstvu kulturne dediščine.

Raziskave na področju zmanjševanja tveganja nesreč se financirajo iz okvirnih programov EU za raziskave in inovacije, zlasti od leta 2021 do leta 2027 iz programa Obzorje Evropa, ki vključuje prilagajanje podnebnim spremembam kot področje nalog, da bi evropskim skupnostim in regijam pomagali pri boljšem razumevanju podnebnih tveganj, pripravi nanje in njihovem obvladovanju. Sklop 3 – Civilna varnost za družbo je namenjen odzivanju na izzive, ki izhajajo iz naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, zato je še posebej pomemben za sektor ZTN.

Poleg tega mehanizem EU na področju civilne zaščite vsako leto objavi razpis za financiranje projektov na področju preprečevanja in pripravljenosti. Krepitev mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov je tudi del ciljev programa financiranja LIFE.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Podpora izvajanju

Na ravni EU se izvajajo dejavnosti pripravljenosti za pomoč pri doseganju stanja pripravljenosti in zmogljivosti človeških in materialnih sredstev ter za zagotovitev učinkovitega in hitrega odziva na nesreče. Sistemi zgodnjega opozarjanja (za nesrečena splošno, podrobneje za poplave, sušoin gozdne požare), moduli in programi usposabljanja so bistveni deli teh dejavnosti. V tem okviru je bila vzpostavljena mreža znanja Unije na področju civilne zaščite za povečanje sodelovanja, usklajevanja, spretnosti in strokovnega znanja ter izboljšanje zmogljivosti EU za pripravo na nesreče, njihovo preprečevanje in odzivanje nanje.

Poleg tega je bil vzpostavljen evropski nabor civilne zaščite za spodbujanje evropskega sodelovanja na področju civilne zaščite ter omogočanje hitrejšega, bolje usklajenega in učinkovitejšega evropskega odziva na nesreče in naravne nesreče, ki jih povzroči človek.

MRE prilagoditev

V skladu z mehanizmom Evropske unije za krizno upravljanje morajo države članice Evropski komisiji vsaka tri leta poročati o (1) povzetku ocen tveganja, (2) oceni zmožnosti obvladovanja tveganja ter (3) informacijah o prednostnih ukrepih za preprečevanje in pripravljenost. Poročanje vključuje tudi poudarek na ukrepih za prilagajanje podnebnim spremembam: Države članice morajo vključiti sinergije med ukrepi za zmanjševanje tveganja nesreč in ukrepi za boj proti podnebnim spremembam, vzpostavljenimi na nacionalni ali podnacionalni ravni, za ključna tveganja, povezana s podnebnimi spremembami. Evropska komisija je na podlagi povzetkov nacionalnih ocen tveganja, predloženih konec leta 2018, objavila posodobljen pregled tveganj na ravni EU.

Po drugi strani pa trenutno ni sistematičnega mehanizma, ki bi državam omogočal poročanje o izgubah Evropski komisiji ali Evropski agenciji za okolje.