gozdarstvo

gozdarstvo

Ključna sporočila

• Gozdovi so kompleksni ekosistemi, na katere vplivajo podnebne spremembe, ne glede na to, ali spreminjajo temperaturo, padavine, koncentracijo CO2 v ozračju, pogostost neviht ali gozdnih požarov. Podnebne spremembe ne spreminjajo le pogojev za drevesa, temveč tudi preostali ekosistem. Spremembe sezonskih dolžin in temperatur lahko povzročijo pogostejše pojave invazivnih škodljivcev in bolezni ter motnje v življenjskem ciklu številnih avtohtonih gozdnih vrst.
• Gozdovi imajo pomembno vlogo v našem gospodarstvu in družbi, saj ustvarjajo delovna mesta, zagotavljajo hrano, zdravila, materiale, čisto vodo in drugo. Gozdovi imajo bogato biotsko raznovrstnost in v boju proti podnebnim spremembam smo odvisni od njihove sposobnosti odstranjevanja CO2 iz ozračja. Na zagotavljanje teh funkcij in storitev vplivajo in v številnih primerih ogrožajo podnebne spremembe, saj povečujejo umrljivost dreves, zmanjšujejo rast vegetacije ter povzročajo hujše nevihte in pogostejše požare.
• EU je vzpostavila celovit okvir politike za spodbujanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe, ki lahko zagotavljajo številne ekosistemske storitve, ki jih zahteva družba. Vključuje strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, novo strategijo EU za gozdove do leta 2030 in strategijo EU za tla do leta 2030. Poleg tega vključuje zakonodajo, kot so uredba o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu, zakonodaja EU o obnovi narave, predlagana zakonodaja EU o spremljanju gozdov in predlagana uredba EU o gozdnem reprodukcijskem materialu.

Učinki in ranljivosti

Gozdovi ali druga gozdna zemljišča pokrivajo približno 160 milijonov hektarjev (39 % zemljišč v EU) (glej pojasnilo o gozdarstvu v EU). Polovica omrežja Natura 2000 je zavarovana gozdna površina, ki obsega 38 milijonov hektarjev.

Hitrost podnebnih sprememb je hitrejša od sposobnosti gozdnih ekosistemov, da se naravno prilagodijo. Podnebni in vremenski ekstremi so vse pogostejši in hujši, kar povzroča dogodke brez primere, kot so gozdni požari v arktičnem krogu, hude suše v Sredozemlju in srednji Evropi, izbruhi podlubnikov brez primere v srednji in vzhodni Evropi, ki imajo uničujoče posledice za evropske gozdove. To bo vplivalo na ekonomsko sposobnost gozdov, pa tudi na njihovo zmožnost zagotavljanja okoljskih storitev, kot so čista voda in zrak, hrana in vlakna, odstranjevanje CO2, zaloge ogljika, obvladovanje erozije in zagotavljanje habitata za biotsko raznovrstnost gozdov. Nedavna študija kaže, da se je umrljivost drevesnih krošenj v Evropi od konca 20. stoletja podvojila, kar vsako leto vpliva na 1 % gozdnih površin EU-27.

Politični okvir

Cilj nove strategije EU za gozdove do leta 2030 je zaščititi in obnoviti gozdove v Evropski uniji. Njegov cilj je podpirati socialno-ekonomske funkcije gozdov, varovati in obnavljati gozdna območja EU za boj proti podnebnim spremembam in obrnitev trenda izgube biotske raznovrstnosti. Strategija se osredotoča na: učinkovito spremljanje s predlagano zakonodajo o spremljanju gozdov, finančne spodbude za lastnike gozdov za izboljšanje količine in kakovosti gozdov EU, spodbujanje trajnostne rabe gozdov, razvoj znanj in spretnosti ter opolnomočenje ljudi za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ponovno pogozdovanje in pogozdovanje biotsko raznovrstnih gozdov z zasaditvijo 3 milijard dreves do leta 2030. Slednje je del zaveze za varstvo in obnovo narave skupaj z novimi pravili EU o obnovi narave, dogovorjenimi konec leta 2023.

Nova strategija za gozdove kot del evropskega zelenega dogovora in nove strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 vključuje ukrepe za krepitev varstva in obnove gozdov, izboljšanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter izboljšanje spremljanja in učinkovitega decentraliziranega načrtovanja gozdov v EU, spodbujanje njihove večnamenske vloge in prispevanje k zahtevam glede prilagajanja.

Poleg tega ima uredba LULUCF zavezujočo zavezo za zmanjšanje emisij, da se zagotovi obračunavanje ne le iz gozdov, temveč za vse rabe zemljišč (vključno z mokrišči do leta 2026). To bo gozdarje podprlo z večjo prepoznavnostjo podnebnih koristi lesnih proizvodov, ki lahko shranjujejo ogljik, sekvestriran iz ozračja, in nadomestijo materiale z visokimi emisijami.

Izboljšanje baze znanja

Nedavni dokazi, povzeti v poročilu delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) z naslovom Climate Change 2022: Vplivi, prilagajanje in ranljivost kažejo, da vse pogostejše netrajnostne prakse rabe zemljišč negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost in sposobnost ekosistemov, da se prilagodijo podnebnim spremembam. Predvidene podnebne spremembe bodo skupaj z netrajnostnimi praksami gospodarjenja z gozdovi povzročile izgubo in degradacijo svetovnih gozdov. Tveganja za izgubo biotske raznovrstnosti so v gozdnih ekosistemih zmerna do visoka. Prilagajanje gozdov vključuje ohranjanje, varstvo, obnovo in prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Krepitev baze znanja je bistvenega pomena za trajnostno gospodarjenje z gozdovi z dodatnimi izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Druga posebna poročila IPCC (podnebnespremembe in zemljišča ter poročilo o globalnem segrevanju za 1,5 °C)navajajo resne posledice za različne vrste gozdov ter ocenjujejo možnosti za trajnostno rabo zemljišč in gospodarjenje z gozdovi.

Evropski informacijski sistem za gozdove (FISE) je enotna vstopna točka za podatke in informacije v podporo politikam, povezanim z gozdovi, v Evropi. Vsebuje povezave, orodja in druge vire, pomembne za izboljšanje baze znanja o stanju in zdravju gozdov ter za izboljšanje odpornosti gozdov, vključno s prilagajanjem na podnebne spremembe v gozdarskem sektorju. Oddelek Climate-ADAPT za prilagajanje v gozdarskem sektorju zagotavlja vstopno točko za najpomembnejše znanje, podatke, orodja in smernice za izvajanje prilagoditvenih ukrepov na terenu. Forest Europe je tudi pomemben portal in vir o vseevropskih procesih za dialog in sodelovanje, o gozdarskih politikah v Evropi, vključno z informacijami o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, o vseevropskem skladu za požarno ogroženost ter o zelenih delovnih mestih in izobraževanju o gozdovih. Eurostat ima na voljo tudi veliko vseevropskih statističnih podatkov o gozdovih po državah.

Aplikacija Forest Forward je bila razvita tudi za obveščanje lastnikov podjetij in tehničnega osebja o vplivih podnebnih sprememb na porazdelitev vrst, ki imajo vrednost za gozdarsko industrijo. Uporablja podatke storitve programa Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb (C3S), druge storitve programa Copernicus pa se lahko uporabijo za razvoj aplikacij, usmerjenih v gozdove, za optimizacijo gospodarjenja z gozdovi in povezanih gospodarskih dejavnosti.

Nedavno je bilo na platformi Climate-ADAPT objavljenih več študij primerov in poročil, ki pomagajo opisati nekatere prilagoditve gozdov v različnih evropskih regijah (npr. za gozdove v sredozemskem bazenu in belgijskem sonskem gozdu). Glej tudi najnovejše dokaze o sposobnosti evropskih gozdov za podpiranje biotske raznovrstnosti ob hkratnem odstranjevanju in shranjevanju ogljika iz ozračja ali smernice za sonaravnejše gospodarjenje z gozdovi.

Vzpostavljenih je bilo več mrež in združenj za izmenjavo znanja ter povezovanje gozdarskih združenj in delavcev: mrežo evropskih regij za inovacije ERIAFF, Unijo evropskih gozdarjev, Evropsko gozdarsko hišo (ki jo je ustanovila Konfederacija evropskih lastnikov gozdov), Evropsko združenje državnih gozdov in Evropsko kmetijsko-gozdarsko zvezo. Poleg tega Evropski inštitut za gozdove in organizacija Forest Europe izvajata raziskave in zagotavljata politično podporo v zvezi z vprašanji, povezanimi z gozdovi, ter povezujeta znanje in ukrepe.

Podpora naložbam in financiranju

Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 je največji dolgoročni proračun EU, ki se je kadar koli financiral, in skupaj z instrumentom Next Generation EU znaša 1,8 bilijona EUR. Cilj večletnega finančnega okvira je: (i) podpirati posodobitev Evropske unije z raziskavami in inovacijami, (ii) spodbujati podnebni in digitalni prehod, (iii) izboljšati pripravljenost, okrevanje in odpornost. 30 % proračuna EU bo porabljenega za boj proti podnebnim spremembam, pri čemer bo posebna pozornost namenjena varstvu biotske raznovrstnosti. V okviru SKP obstaja finančna podpora za gozdarstvo, na primer za pogozdovanje, ustvarjanje gozdnih površin, preprečevanje škode v gozdovih zaradi požarov ali obnovo poškodovanih gozdov. Obstaja tudi nedavni podporni dokument in smernice o javnih in zasebnih plačilnih shemah za gozdne ekosistemske storitve.

Drugi viri financiranja EU za prilagajanje podnebnim spremembam v gozdarskem sektorju so na voljo v okviru programa LIFE za podnebne ukrepe in skladov za razvoj podeželja z drugim stebrom skupne kmetijske politike. Drugi evropski strukturni in investicijski skladi (skladiESI),zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), vključno s programom INTERREG Europe, jih lahko dopolnjujejo.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

MRE prilagoditev

Boljše spremljanje gozdov po vsej Evropi bo omogočilo ukrepe proti čezmejnim nevarnostim škodljivih organizmov, suš in požarov v naravi, ki jih podnebne spremembe še zaostrujejo, ter podprlo skladnost z dogovorjeno zakonodajo EU. Zato je Komisija predlagala nov zakon EU o spremljanju gozdov.  Omogočil bo zbiranje in izmenjavo celovitih, pravočasnih in primerljivih podatkov o gozdovih, pridobljenih s tehnologijo za opazovanje Zemlje in meritvami na tleh, v podporo odločanju in izvajanju politik.