Zdravje

Zdravje

Ključna sporočila

• Podnebne spremembe povečujejo umrljivost in bolezni, povezane z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so vročinski valovi, poplave ali požari v naravi. Spreminjajoče se podnebje naj bi prineslo tudi nova zdravstvena tveganja za Evropejce, zlasti bolezni, ki jih prenašajo vektorji, kot so tigrovi komarji. Na zdravje rastlin in živali vplivajo tudi spreminjajoča se sezonska narava, ekstremni vremenski pojavi ter nove bolezni in škodljivci.
• EU ima usklajevalno vlogo pri obravnavanju čezmejnih nevarnosti za zdravje, vključno s tistimi, ki so povezane s podnebnimi spremembami. Cilj nove vizije Programa EU za zdravje (2021–2027) je pripraviti se na prihodnje zdravstvene krize.
• Za odpravo vrzeli v znanju o vplivih podnebnih sprememb na zdravje ljudi je bila leta 2021 v okviru nove strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam ustanovljena evropska opazovalnica za podnebje in zdravje. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni upravlja znanstvene dokaze o nalezljivih boleznih, povezanih s podnebjem. Program financiranja raziskav v okviru programa Obzorje Evropa bo še naprej podpiral raziskave na področju podnebja in zdravja ljudi.
• Pravila EU o zdravju rastlin in zdravju živali iz leta 2016 zajemajo podnebna tveganja za kmetijske rastline, gozdove in rejne živali. Znanje o vplivih podnebja na zdravje rastlin in živali je bilo zbrano v okviru projekta CLEFSA Evropske agencije za varnost hrane.

Učinki in ranljivosti

Podnebne spremembe bodo povzročile nova zdravstvena tveganja in povečale sedanje zdravstvene težave. Zaradi podnebnih sprememb se pričakujejo neposredni in posredni učinki na zdravje ljudi, rastlin in živali. Neposredni učinki so predvsem posledica sprememb intenzivnosti in pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi in poplave. Posredne učinke je mogoče čutiti s spremembami v pojavnosti bolezni, ki jih prenašajo žuželke (tj. vektorske bolezni, ki jih povzročajo komarji in klopi), glodavci ali spremembe v kakovosti vode, hrane in zraka.  Poleg učinkov na zdravje ljudi naj bi podnebne spremembe spremenile tudi življenjske cikle rastlin in živali. Na primer, s pričakovanim zvišanjem temperatur bodo številne rastline začele rasti in cveteti zgodaj spomladi, rastna sezona pa bo trajala dlje v jeseni. Nekatere živali se bodo zbudile prej iz zimskega spanja ali se preselile ob različnih časih.

Politični okvir

Zdravje ljudi

Preprečevanje vplivov podnebnih sprememb na zdravje ljudi je treba obravnavati na več ravneh in na več področjih politike. V skladu z Lizbonsko pogodbo so za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe v prvi vrsti odgovorne države članice. Zdravstvena politika EU torej dopolnjuje nacionalne politike in zagotavlja varovanje zdravja v vseh politikah EU.

Ena glavnih vlog zdravstvene politike EU je usklajevanje čezmejnih dejavnosti. Evropska unija je leta 2013 sprejela sklep o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje. Ta sklep krepi pripravljenost v EU in usklajevanje odzivov na nevarnosti za zdravje. Državam članicam pomaga pri pripravi in zaščiti državljanov pred morebitnimi prihodnjimi pandemijami in resnimi čezmejnimi nevarnostmi, ki jih povzročajo nalezljive bolezni ter kemični, biološki ali okoljski dogodki, vključno s tistimi, ki so povezani s podnebnimi spremembami. EU bo v okviru nove strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam obravnavala čezmejne grožnje za zdravje, vključno s podnebnimi spremembami, v novem evropskem organu za odzivanje na izredne zdravstvene razmere in pripravljenost.

V zvezi z ekstremnimi vremenskimi pojavi in zdravjem politike EU v zvezi z zmanjševanjem tveganja nesreč zajemajo ključna področja za okrepitev sodelovanja med državami članicami EU, da bi se izboljšala zaščita državljanov pred nesrečami in obvladovanje nastajajočih tveganj.

Kot prvi konkretni rezultat nove strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam je bil ustanovljen Evropski observatorij za podnebje in zdravje, da bi bolje spremljali, analizirali in preprečevali vplive podnebnih sprememb na zdravje ljudi.

Evropski zeleni dogovor določa zavezanost Evropske komisije reševanju podnebnih in okoljskih izzivov. Poleg tega predlog osmega okoljskega akcijskega programa poziva h krepitvi povezav med okoljsko (vključno s podnebno) in zdravstveno politiko, vključno s „spremljanjemzdravja ljudi ter vplivov podnebnih sprememb in prilagajanja nanje“.

Evropska komisija je predlagala novo vizijo Programa EU za zdravje (2021–2027), da bi okrepila zdravstveno varnost in se pripravila na prihodnje zdravstvene krize. Namen predloga uredbe o programu EU za zdravje je med drugim „prispevatik odpravljanju negativnega vpliva podnebnih sprememb in degradacije okolja na zdravje ljudi“. Poleg tega bo predlog Evropske komisije o evropski zdravstveni uniji dodatno izboljšal usklajevanje resnih čezmejnih nevarnosti, vključno z nevarnostmi, povezanimi z okoljem in podnebnimi razmerami.

Zdravje rastlin

Oktobra 2016 je bila sprejeta uredba o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah (pravila o zdravju rastlin), ki je začela veljati decembra 2019. Njen cilj je zagotoviti boljšo zaščito pred vnosom in širjenjem novih škodljivih organizmov rastlin. Namen teh pravil je tudi zagotoviti varno trgovino ter ublažiti vplive in tveganja, ki jih prinašajo novi izzivi, zlasti podnebne spremembe, na zdravje naših pridelkov in gozdov.

Zdravje živali

Marca 2016 je bila sprejeta uredba o prenosljivih živalskih boleznih (pravila o zdravju živali). Ta enotna, celovita nova zakonodaja o zdravju živali podpira živinorejski sektor EU pri prizadevanjih za konkurenčnost ter varen in nemoten trg EU z živalmi in njihovimi proizvodi. Podpira tudi boljše zgodnje odkrivanje in obvladovanje živalskih bolezni, vključno s porajajočimi se boleznimi, povezanimi s podnebnimi spremembami, njegov cilj pa je prispevati k zmanjšanju pojava in učinkov živalskih epidemij.

Pristop „eno zdravje“

Obstoj in preživetje našega planeta Zemlja temeljita na simbiotični interakciji med ljudmi, živalmi in okoljem, ki si ga delimo. Da bi zagotovili zdravje in nadaljnji obstoj ljudi, je treba preučiti zapleteno medsebojno povezanost in soodvisnost vseh živih vrst in okolja. Pristop „eno zdravje“ temelji na sinergijski koristi tesnega sodelovanja med znanostmi o zdravju ljudi, živali in okolja. V zvezi s tem bo Komisija EU združila in povezala podatke, orodja in strokovno znanje za sporočanje, spremljanje, analiziranje in preprečevanje učinkov podnebnih sprememb na zdravje ljudi na podlagi pristopa „eno zdravje“.

Pomembno je, da zagotavlja okvir za zagotavljanje pristopa celotne družbe in celotne vlade, saj zagotavlja sodelovanje vseh ustreznih sektorjev in disciplin pri celovitem in usklajenem obravnavanju treh glavnih sestavnih delov pristopa „eno zdravje“: zdravje ljudi, zdravje živali in okolje.

Izboljšanje baze znanja

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe o podnebnih spremembah 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability(Učinki, prilagajanje in ranljivost), v katerem je jasno navedeno, kako se je v vseh regijah dosledno povečevala umrljivost in obolevnost ljudi zaradi vročinskih dogodkov, pojavnost s podnebjem povezanih bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo, ter pojavnost bolezni, ki se prenašajo z vektorji. Poleg tega se na novih področjih pojavljajo živalske in človeške bolezni, vključno z zoonozami. V zvezi s prihodnjim podnebjem je Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) poudaril, da bodo podnebne spremembe in z njimi povezani ekstremni dogodki znatno povečali kratko- in dolgoročno slabo zdravje in prezgodnje smrti.

Zdravstveni sektor in dobro počutje bi imela koristi od celostnih pristopov prilagajanja, ki zdravje vključujejo v politike na področju hrane, preživetja, socialne zaščite, infrastrukture, vode in sanitarnih storitev, ki zahtevajo sodelovanje in usklajevanje na vseh ravneh upravljanja. Za krepitev odpornosti v zdravstvenem sektorju dejansko obstaja več priložnosti za ciljno usmerjene naložbe in financiranje, kot so sistemi zgodnjega opozarjanja in odzivanja na ekstremno vročino; izboljšanje dostopa do pitne vode, zmanjšanje izpostavljenosti vodi in ekstremnim vremenskim pojavom; ter učinkovit nadzor in sisteme zgodnjega opozarjanja za spremljanje in zmanjševanje vektorskih nalezljivih bolezni.

Zdravje ljudi

V novi strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam je navedeno, da je treba bolje razumeti podnebna tveganja za zdravje. Ključni razvoj v okviru nove strategije je Evropski observatorij za podnebje in zdravje, pobuda Evropske komisije, katere cilj je podpreti Evropo pri pripravah na vplive podnebnih sprememb na zdravje in prilagajanju nanje z zagotavljanjem dostopa do ustreznih informacij, vključno z evropskim in nacionalnim političnim okvirom, vplivi podnebnih sprememb na zdravje v Evropi, kazalniki o podnebju in zdravju, informacijskimi sistemi in orodji o podnebju in zdravju ter sistemi zgodnjega opozarjanja o podnebju in zdravju. Spodbuja tudi izmenjavo informacij in sodelovanje med ustreznimi mednarodnimi, evropskimi, nacionalnimi in nevladnimi akterji.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je pristojen za znanstvene dokaze in ocene tveganja v zvezi z nalezljivimi boleznimi, vključno s tistimi, ki so povezane s spreminjajočim se podnebjem. Center ECDC je razvil „Evropsko mrežo za okolje in epidemiologijo“, ki zagotavlja orodja za spremljanje meteoroloških razmer v realnem času za oceno tveganja bolezni, ki se prenašajo z vodo, in vektorskih bolezni ter druga orodja za ocene tveganja. Poleg tega ECDC obravnava sistem zbiranja podatkov in spremljanja bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo, ter zoonoz, od katerih naj bi se nekatere povečale zaradi vplivov podnebnih sprememb. Poleg tega sta center ECDC in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) gostila platformo VectorNet za izmenjavo podatkov o geografski porazdelitvi prenašalcev bolezni členonožcev v Evropi ter pripravila številne študije, osredotočene na ocenjevanje evropskih vplivov in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.

Evropska unija je razvoj ustreznih informacij in strokovnega znanja na področju podnebja in zdravja financirala prek programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter razvoja Copernicusove storitve za spremljanje podnebnih sprememb. Dodatne informacije o najpomembnejših raziskovalnih projektih in projektih znanja so na voljo v katalogu virov Evropskega observatorija za podnebje in zdravje.

Sestavni del raziskovalnega okvira programa Obzorje Evropa (2021–2027) so misije EU, ki so zaveze za reševanje glavnih družbenih izzivov, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam. Misija EU za prilagajanje podnebnim spremembam bo delovala kot portfelj ukrepov (raziskovalni projekti, ukrepi politike ali celo zakonodajne pobude) za prilagajanje podnebnim spremembam. V povzetku predlagane misije je poudarjena potreba po zaščiti zdravja in dobrega počutja ljudi pred podnebnimi vplivi (vključno z visokimi temperaturami, ekstremnimi vremenskimi pojavi in nalezljivimi boleznimi), s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva. Poleg tega misija za podnebno nevtralna in pametna mesta vključuje spodbujanje pravičnega prehoda za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi z dodatnimi koristmi, kot so boljša kakovost zraka ali bolj zdrav način življenja, pri čemer se poudarja pomembna povezava med prilagajanjem podnebnim spremembam, njihovo blažitvijo in zdravjem.

Zdravje rastlin in živali

Evropski skupni program „eno zdravje“ se prek obstoječih povezav z nacionalnimi organi in oblikovalci politik v državah članicah EU ponaša s prelomnim partnerstvom 38 priznanih živilskih, veterinarskih in medicinskih laboratorijev in inštitutov, katerega cilj je uskladiti pristope, metodologije, podatkovne zbirke in postopke za ocenjevanje in upravljanje zoonoz, ki se prenašajo s hrano, nastajajoče odpornosti proti antimikrobikom in nastajajočih groženj po vsej Evropi. Sodelovanje med inštituti se je okrepilo s krepitvijo transdisciplinarnega sodelovanja in povezovanja dejavnosti. To je bilo doseženo z namenskimi skupnimi raziskovalnimi projekti, skupnimi integracijskimi projekti ter dejavnostmi izobraževanja in usposabljanja.

Projekt „Podnebne spremembe kot gonilo nastajajočih tveganj za varnost hrane in krme, zdravje rastlin in živali ter prehransko kakovost“ (CLEFSA) je med letoma 2018 in 2020 vodila agencija EFSA. Združenje CLEFSA je opredelilo številna vprašanja, ki so posledica podnebnih sprememb in lahko vplivajo na varnost hrane v Evropi, vključno s pojavom in intenzivnostjo nekaterih bolezni, ki se prenašajo s hrano, ter nastankom invazivnih tujerodnih vrst, škodljivih za zdravje rastlin in živali; pojav, intenzivnost in toksičnost cvetenja potencialno strupenih morskih in sladkovodnih alg in bakterij na prevlado in obstojnost različnih zajedavcev, gliv, virusov, vektorjev in invazivnih vrst, škodljivih za zdravje rastlin in živali; ter (ponovnim) pojavom novih nevarnosti, povečanjem izpostavljenosti znanim nevarnostim ali dovzetnosti zanje ter spremembo ravni mikrohranil in makrohranil v živilih in krmi.

Zdravje rastlin

IPCC in FAO sta leta 2021 predložila znanstveni pregled vpliva podnebnih sprememb na škodljive organizme rastlin. V tem poročilu so predlagani blažilni in prilagoditveni ukrepi. Poleg tega je poudaril, da še vedno obstajajo vrzeli v raziskavah o vplivu podnebnih sprememb na škodljive organizme in zdravje rastlin.

EU je članica Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (IPPC), v kateri dejavno sodeluje pri določanju mednarodnih standardov kakovosti za rastline in rastlinske proizvode. IPPC je medvladna pogodba, ki jo je podpisalo več kot 180 držav in katere cilj je zaščititi svetovne rastlinske vire pred širjenjem in vnosom škodljivih organizmov ter spodbujati varno trgovino. Konvencija je kot glavno orodje za doseganje svojih ciljev uvedla mednarodne standarde za fitosanitarne ukrepe (ISPM), s čimer je postala edina svetovna organizacija za določanje standardov za zdravje rastlin.

Odbor za zdravje rastlin (EFSA) je bil ustanovljen na zahtevo Evropske komisije, da oceni, ali bi bilo treba določen škodljivi organizem rastlin obravnavati za vključitev na sezname škodljivih organizmov EU, in sicer z izvajanjem kategorizacije škodljivih organizmov in/ali ocen tveganja zaradi škodljivih organizmov ali v nekaterih primerih z ocenjevanjem ocen tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki jih pripravi tretja stran. EFSA je od uvedbe nove zakonodaje o zdravju rastlin leta 2016 izvedla številne medsebojno povezane projekte, namenjene podpori Evropski komisiji pri zaščiti ozemlja EU pred škodljivimi organizmi in boleznimi rastlin ter pomoči državam članicam pri pripravi na prihodnje fitosanitarne grožnje.

Zdravje živali

EFSA je pripravila interaktivne profile bolezni, ki zagotavljajo uporabniku prijazne in z dokazi podprte informacije o vektorskih nalezljivih boleznih in boleznih, navedenih v pravilih o zdravju živali. Profili bolezni se posodabljajo s sedmimi živimi sistematičnimi pregledi, ki zajemajo: 1) geografska porazdelitev; 2) Eksperimentalne okužbe; 3) učinkovitost cepljenja; 4) preživetje patogenov; 5) natančnost diagnostičnega testa; 6) nadzor vektorjev; in 7) Učinkovitost zdravljenja. Ko se najde in pregleda dovolj študij, se samodejno izvede metaanaliza pridobljenih podatkov, rezultati pa se vizualizirajo v profilih bolezni. Poleg tega so navedene povezave do drugih ocen tveganja v zvezi z boleznimi, ki jih je izvedla EFSA.

Podpora naložbam in financiranju

Zdravje ljudi, rastlin in živali

EU je decembra 2020 objavila večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. Več kot 50 % skupnega zneska naslednjega dolgoročnega proračuna in instrumenta NextGenerationEU je prek programa Obzorje Evropa namenjenih podpori modernizaciji s politikami, ki vključujejo raziskave in inovacije; pravičen podnebni in digitalni prehod prek Sklada za pravični prehod in programa za digitalno Evropo; pripravljenost, okrevanje in odpornost prek mehanizma za okrevanje in odpornost, rescEU in novega zdravstvenega programa. V tem okviru je program EU za zdravje – največji zdravstveni program EU doslej (2,45 milijarde EUR, +3,30 milijarde EUR v skladu s členom 5 večletnega finančnega okvira) – namenjen preprečevanju bolezni ter spodbujanju zdravja in mednarodnega sodelovanja na področju zdravja s podpiranjem ukrepov za preprečevanje čezmejnih groženj za zdravje, pripravo in odzivanje nanje. Program EU za zdravje bo v naslednjih letih pomembno prispeval s pristopom „eno zdravje“, kadar bo to ustrezno, ob formalnem priznavanju, da je zdravje ljudi tesno povezano z zdravjem živali in okoljem.

Program za financiranje raziskav Obzorje Evropa (2021–2027) bo znašal 94 milijard EUR za povečanje evropske podpore za raziskovalne in inovacijske dejavnosti na področju zdravja in podnebja.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.