Projekti INTERREG

Cilj programa Interreg

Interreg  je program evropskega teritorialnega sodelovanja, ki je povezan z Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR). Je eden od številnih programov financiranja v evropski regionalni politiki, kot sta programa Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada. Cilj programa Interreg je spodbujanje skladnega gospodarskega, socialnega in teritorialnega razvoja Unije kot celote. Program je osredotočen na krepitev čezmejnega sodelovanja in zagotavlja okvir za izvajanje skupnih ukrepov in izmenjav politik med akterji iz različnih držav članic. Številne države članice, regije in mesta so program Interreg uporabili za financiranje načrtovanja in izvajanja prilagajanja podnebnim spremembam.

Struktura

Prvi program Interreg se je začel leta 1990 (Interreg I (1990–1993)), sledili pa so mu Interreg II (1994–1999), Interreg III (2000–2006), Interreg IV (2007–2013) in Interreg V (2014–2020). Struktura programa za obdobje 2021–2027 (Interreg VI) je naslednja:

1. Interreg A – čezmejno sodelovanje: okrepiti čezmejno sodelovanje med regijami NUTS III iz vsaj dveh različnih držav članic, ki ležijo neposredno ob mejah ali mejijo nanje. Interreg A se lahko uporabi za naložbe v inovacije, zdravstveno varstvo, izobraževanje, zaposlovanje in mobilnost delovne sile. Preprečevanje tveganj in odzivanje na izredne razmere kot del prilagajanja podnebnim spremembam se lahko financirata iz tega programa.
2. Interreg B – nadnacionalno: okrepiti nadnacionalno sodelovanje med regijami iz več držav z razvojem skupnega pristopa za reševanje skupnih vprašanj, kot so inovacije, okolje, dostopnost, telekomunikacije in razvoj mest. V programskem obdobju 2021–2027 bo 14 programov nadnacionalnega sodelovanja še naprej podpiralo dejavnosti sodelovanja v večjem obsegu v Evropi in zunaj nje. Za več informacij o tem, kako so podnebne spremembe vključene v nadnacionalne programe Interreg, kliknite tukaj.
3. Interreg C – Mreženje: okrepiti medregionalno sodelovanje za vzpostavitev mrež za razvoj dobre prakse ter olajšanje izmenjave in prenosa izkušenj med uspešnimi regijami. V programskem obdobju 2021–2027 Interreg C zajema tri programe medregionalnega sodelovanja (Interreg EUROPE, INTERACT in ESPON), katerih cilj je povečati zmogljivost oblikovalcev politik za razvoj in izvajanje boljših regionalnih politik.
4. Interreg D – Najbolj oddaljene regije: cilj novega sklopa D, ki je bil posebej vzpostavljen za najbolj oddaljene regije, je tem regijam omogočiti sodelovanje s sosednjimi državami in ozemlji na najučinkovitejši in najpreprostejši način. Sklop D se nanaša na štiri geografska območja: Amazonija, Karibi, Srednji Atlantik/Gvinejski zaliv (MAC), Indijski ocean, Mozambiški kanal. Za več informacij o tem, kako so podnebne spremembe vključene v programe Interreg za najbolj oddaljene regije, kliknite tukaj.

Poleg tega v obdobju 2021–2027 čezmejno sodelovanje med državami članicami EU in sosedstvom ureja kohezijska politika EU, programi pa so v celoti del programa Interreg, znanega kot „Interreg NEXT“. Sodelovanje z državami kandidatkami poteka v okviru Interreg IPA (instrument za predpristopno pomoč), ki je organiziran v 14 programih, ki zajemajo sodelovanje v 212 regijah.

Najnovejši pregled projektov Interreg je na voljo na spletišču Interreg ali v podatkovni zbirki Keep, ki vključuje funkcije iskanja za nadnacionalne regije, čezmejne in medregionalne projekte ter najbolj oddaljene regije.

Proračun, cilji in prednostne naloge programa Interreg za obdobje 2021–2027

Proračun programa Interreg VI znaša približno 10 milijard EUR, vloženih v več kot 100 čezmejnih programov sodelovanja v EU in zunaj nje. Delež v višini približno 6,7 milijarde EUR je dodeljen 73 programom čezmejnega sodelovanja (sklop A), 2,3 milijarde EUR 14 programom nadnacionalnega sodelovanja (sklop B), 500 milijonov EUR programom medregionalnega sodelovanja (sklop C) in 300 milijonov EUR najbolj oddaljenim regijam (sklop D).

Proračun bi moral prispevati k petim ciljem kohezijske politike EU in dodatnima dvema specifičnima ciljema Interreg:

• Konkurenčnejša in pametnejša Evropa (cilj politike 1)
• Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, odporna na prehod na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom (cilj politike 2)
• Bolj povezana Evropa (cilj politike 3)
• Bolj socialna in vključujoča Evropa (cilj politike 4)
• Evropa, ki je bliže državljanom (cilj politike 5)
• Boljše upravljanje sodelovanja (ISO1)
• Varnejša in zanesljivejša Evropa (ISO2)

Prilagajanje podnebnim spremembam naj bi se obravnavalo zlasti s projekti, financiranimi v okviru PO2. Omogočitveni pogoji za prilagoditev se pričakujejo tudi od možnosti politike 4 in standarda ISO 1.