1.4 Zbiranje podatkov

Razvoj politike prilagajanja bi moral temeljiti na dokazih ter zanesljivih informacijah in znanju. Ob začetku načrtovanja prilagajanja bi bilo treba zbrati vse potencialno pomembne informacije. To vključuje:

opredelitev obstoječega dela v zvezi s sedanjimi in morebitnimi prihodnjimi vplivi in tveganji, povezanimi s podnebjem,
tekoče dejavnosti, povezane s prilagajanjem, in
primeri dobre prakse v državi ali zunaj nje.

I. Opredelitev obstoječega dela v zvezi s sedanjimi in prihodnjimi vplivi in tveganji, povezanimi s podnebjem

Opraviti bi bilo treba prvi pregled obstoječega dela v zvezi z morebitnimi kratko-, srednje- in dolgoročnimi učinki, povezanimi s podnebnimi spremembami. Na svetovni ravni je IPCCC pripravil šesto ocenjevalno poročilo, ki obravnava najsodobnejše fizično razumevanje podnebnega sistema in podnebnih sprememb ter združuje najnovejši napredek v znanosti o podnebju. Evropska agencija za okolje pripravlja številne kazalnike, ki opisujejo opažene in napovedane podnebne spremembe ter njihove vplive v Evropi. Poleg tega poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom Spreminjajoče se podnebne nevarnosti v Evropi – interaktivno poročilo Evropske agencije za okolje, ki temelji na indeksu, zagotavlja koristen pregled kazalnikov Evropske agencije za okolje in dodatne informacije o okviru politike. Zanesljiv in uporabniku prijazen ponudnik podnebnih storitev je Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb (C3S). C3S omogoča dostop do informacij o preteklem, sedanjem in prihodnjem stanju podnebja v Evropi; zlasti podatkovna zbirka o podnebju (Climate Data Store – CDS) zagotavlja storitve, prilagojene posebnim javnim ali komercialnim potrebam. Evropski raziskovalec podnebnih podatkov je grafični uporabniški vmesnik, ki omogoča interaktivni dostop do številnih podnebnih indeksov iz shrambe podnebnih podatkov C3S na enostaven način. Poleg tega C3S prek svojega sektorskega informacijskega sistema (SIS) ponuja letna podnebna poročila, podnebne biltene in pilotne študije o presoji vplivov na podnebje za izbrani sektor. Zlasti v zvezi s podnebnimi vplivi na zdravje in dobro počutje ljudi so zbrani številni ustrezni viri. Evropska opazovalnica za podnebno zdravje lahko z informacijami podpira različne faze cikla politike, vključno z razvojem, izvajanjem, spremljanjem in ocenjevanjem strategij in načrtov za prilagajanje, povezanih z zdravjem.

Poleg tega vrsta projektov PESETA (PESETA I, II, III in IV) Skupnega raziskovalnega središča (JRC) ocenjuje možne biofizikalne in gospodarske posledice prihodnjih podnebnih sprememb za Evropo.

V tej fazi pregleda bi bilo treba upoštevati tudi rezultate projektov in študij, ki se osredotočajo na posebne sektorje, kot so: kmetijstvo, gozdarstvo, upravljanje voda, ribištvo, biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve, zdravje, energija, turizem, promet, gradbeništvo/stavbe, gospodarstvo/industrija, civilna zaščita/zmanjšanje tveganja nesreč, prostorsko načrtovanje/načrtovanje rabe zemljišč in socialna vprašanja. Evropska agencija za okolje zagotavlja pregled izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe in prilagoditveni ukrepi v kmetijskem, prometnem in energetskem sektorju. Sektorska združenja, svetovalne službe ali posamezni javni subjekti izvajajo sektorske analize. Pretekli naravni/vremenski in podnebni dogodki ter nesreče so dokumentirani v več mednarodnih podatkovnih zbirkah, kot sta EM-DAT ali DesInventar. Vendar imajo zaradi pragov pri poročanju svoje omejitve. Tudi zavarovalniški sektor, zlasti pozavarovalnice, vzdržuje zbirke podatkov o nevarnostih in tveganjih. Evropska agencija za okolje vsako leto vzdržuje kazalnik in nadzorno ploščo, ki temeljita na sistemih NatCatSERVICE in CATDAT (RiskLayer).

Ta širok prvi pregled bo pripomogel k sprožitvi procesa in razvoju razlogov za prilagoditev ter zagotovil podlago za bolj poglobljeno analizo v poznejši fazi. Poleg tega podpira spodbujanje razprave o vidikih, pomembnih za politiko prilagajanja, kot so cilji, prednostni sektorji, ranljive skupine itd.

II. Opredelitev tekočih dejavnosti, pomembnih za prilagajanje

Prilagajanje se ne sme izvajati ločeno. Opredeliti bi bilo treba ustrezne instrumente in tekoče ukrepe, povezane s prilagajanjem (čeprav se morda ne izvajajo pod naslovom „prilagajanje“), kot so na primer zmanjševanje in obvladovanje tveganja nesreč, varstvo biotske raznovrstnosti ali politike načrtovanja rabe zemljišč/prostorskega načrtovanja. Poleg tega bi bilo treba opredeliti obstoječe sektorske ali regionalne prilagoditvene strategije/načrte v državi ter nadnacionalne in evropske prilagoditvene dejavnosti in dejavnosti, povezane s prilagajanjem.

To je mogoče storiti v tesnem sodelovanju s kolegi iz drugih organov in prizadetimi deležniki z naslednjimi usmerjevalnimi vprašanji za pomoč pri opredelitvi tekočih dejavnosti, pomembnih za prilagajanje:

Ali so se že soočili s temami podnebnih sprememb ali prilagajanja nanje?
Ali poznajo študije ali projekte na temo podnebnih sprememb ali prilagajanja iz drugih virov (univerze, druge raziskovalne ustanove, vladna ministrstva, druge države itd.), ki so pomembni?
Ali že obstajajo ukrepi, ki prispevajo k prilagajanju, tudi če niso posebej opredeljeni ali označeni kot prilagoditveni ukrepi?
Ali so se ciljno usmerjene dejavnosti, povezane s prilagajanjem, že izvajale?
Ali obstajajo orodja, strategije, procesi itd., ki so pomembni ali bi se lahko uporabili za prilagajanje podnebnim spremembam?
Katere obstoječe mreže ali pobude so pomembne za prilagajanje in kako jih je mogoče uporabiti ali izkoristiti za prilagajanje?

Pregled dejavnosti za posamezne države na področju prilagajanja podnebnim spremembam je na voljo na straneh Climate-ADAPT za posamezne države.

III. Raziščite dobre prakse v državi ali zunaj nje

Prakse prilagajanja, ki dobro delujejo na enem področju, se lahko prenesejo za reševanje podobnih izzivov na drugih področjih ob upoštevanju posebnih okoliščin. Vendar je lahko uspešnost posameznih ukrepov odvisna od obsega problema in specifičnega obsega izvajanja. Z uporabo obstoječih informacij o dobrih prilagoditvenih praksah in izkušnjah (tj. študije primerov Climate-ADAPT)se lahko optimizirajo tudi posamezni viri in upravljanje napora.