Prilagajanje in diverzifikacija turistične ponudbe

Prilagoditev in diverzifikacija turistične ponudbe nista mogoči brez sodelovanja in podpore različnih deležnikov. Participativni proces je ključnega pomena za oblikovanje skupne vizije in reševanje morebitnih konfliktov od samega začetka. Združevanje deležnikov z različnimi izkušnjami in ozadji (npr. turističnih gospodarskih subjektov, potovalnih podjetij, ponudnikov javnega prevoza, ponudnikov kulturnih dogodkov, združenj za okolje in kulturno dediščino, lokalnih proizvajalcev hrane, občin) lahko prav tako spodbudi inovativne zamisli in prepreči neustrezne rezultate.  

Vključevanje turistov (npr. z izvedbo ankete ali intervjujev) prispeva k boljšemu razumevanju njihovih potreb in pričakovanj. Enako pomembno je upoštevati potrebe lokalnih prebivalcev, zlasti ranljivih skupin, saj bi morala diverzifikacija turistične ponudbe koristiti tako turistom kot lokalnim prebivalcem. Diverzifikacija bi morala v idealnem primeru prispevati tudi k ohranjanju narave. Zato je potrebna izmenjava z ustreznimi deležniki (npr. upravljavci zavarovanih območij in lokalnimi organi, odgovornimi za varstvo okolja), da se spodbudijo sinergije in preprečijo novi konflikti zaradi predlogov za diverzifikacijo.

Na splošno je širok proces sodelovanja osnova za zagotavljanje uspešne diverzifikacije in prilagoditve turistične ponudbe.

Prilagajanje in diverzifikacija turistične ponudbe je zahtevna naloga, saj ni enotne rešitve za vse, kar je delovalo v eni destinaciji, pa ne deluje nujno v drugi. Ključni dejavnik za uspešno diverzifikacijo je sodelovanje vseh prizadetih deležnikov, da se poveča sprejemanje strategije in vzpostavi podpora za izvajanje. Drug ključni dejavnik je oblikovanje pobud za sodelovanje z drugimi ponudniki turističnih storitev na regionalni ravni, da bi ustvarili sinergije in se izognili konkurenčni ponudbi. Poleg tega se predlaga uporaba sistematičnega pristopa, ki vključuje naslednje korake:

• Pregled obstoječih ponudb in ciljnih skupin
• Ocena vplivov podnebnih sprememb in drugih prihodnjih gibanj na turistično ponudbo in povpraševanje
• Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (SWOT) trenutne turistične ponudbe  
• Razvoj strategije (osredotočenost na reševanje izzivov in izkoriščanje novih priložnosti)
• Izvajanje
• Spremljanje, vrednotenje in učenje (MEL)
• Trženje in komunikacija.

Izzivi za uspešno prilagajanje in diverzifikacijo turizma so oblikovanje pobud za tesno sodelovanje z drugimi sektorji, ki so pogosto potrebne zaradi medsektorske narave turističnega sektorja. Da bi se izognili neustreznim rezultatom, je pomembno upoštevati prednosti in slabosti različnih strategij diverzifikacije v lokalnem okviru. Diverzifikacija ima lahko različne pozitivne koristi, če podpira prehod na bolj trajnostne turistične ponudbe, npr. z vključevanjem podjetij v lokalni lasti. Vendar ga lahko ovirata pomanjkanje motiviranih, usposobljenih in v prihodnost usmerjenih izvajalcev ter splošno pomanjkanje ozaveščenosti o vplivih podnebnih sprememb na turistični sektor.

Stroški so lahko precejšnja ovira za izvajanje te možnosti, vendar lahko različne možnosti financiranja na ravni EU ter na nacionalni in podnacionalni ravni podprejo prilagajanje in diverzifikacijo v turističnem sektorju. Vodnik o financiranju EU za turizem lahko zainteresiranim stranem v turizmu pomaga najti ustrezne programe financiranja EU.

Stroški diverzifikacije se lahko zelo razlikujejo in so lahko visoki, če so potrebne nove infrastrukture. Prilagoditev in ponovna uporaba obstoječe turistične infrastrukture sta zato lahko strategija za zmanjšanje stroškov. Na primer, občina v Alpah Allgäu je uporabila nekdanji ribnik za zasneževanje, da je ustvarila „vodni plezalni park“.

Prednosti diverzificirane turistične ponudbe vključujejo konkurenčno prednost v primerjavi z nizko diverzificiranimi destinacijami in večjo prožnost pri odzivanju na spremembe v povpraševanju. Poleg tega bi se lahko negativni družbeni in okoljski učinki turizma zmanjšali s trajnostno diverzifikacijo, ki lahko namesto tega ustvari priložnosti za vrednotenje in spodbujanje kulturne in okoljske dediščine. To na primer vključuje ustvarjanje novih poti za manj obiskana območja, spodbujanje ekomuzejev, organizacijo vodenih ogledov za predstavitev okoljskih značilnosti itd. Gospodarske koristi bi se lahko dosegle s povečanjem povezav med turizmom in lokalnimi podjetji, na primer z organizacijo trgov za promocijo regionalne hrane ali ročno izdelanih obrti (glej na primer študijo primera o levjih ribah na Cipru). Kadar diverzifikacija turistične ponudbe temelji na podnebnih spremembah, lahko dolgoročno pomaga preprečiti gospodarske izgube v turističnem sektorju. Dodatne koristi vključujejo ozaveščanje o ranljivosti turističnih destinacij za podnebne spremembe ter morebitne spremembe vedenja turistov in lokalnega prebivalstva.

Ker je turizem medsektorski sektor, so lahko za diverzifikacijo in prilagoditev turistične ponudbe pomembni različni pravni vidiki (npr. Direktiva 76/160/EGS v zvezi s kopalnimi vodami, Direktiva 92/43/EGS za ohranjanje naravnih habitatov). Diverzifikacija turistične ponudbe z izkoriščanjem skupne evropske kulturne dediščine je priporočena v sporočilu Evropske komisije „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike“ (COM(2010) 352 konč.). Diverzifikacija je omenjena tudi v sporočilu Evropske komisije „Evropska strategija za večjo rast in delovna mesta v obalnem in pomorskem turizmu“ (COM(2014) 86 final) s spodbujanjem nadnacionalnih tematskih poti, kot so kulturne, verske ali starodavne trgovinske poti.

Diverzifikacija je dolgoročen in dinamičen proces, saj zahteva prožno prilagajanje spreminjajočim se okoliščinam. Čas izvajanja posameznega ukrepa se bo razlikoval glede na obseg in zapletenost projekta, pravni okvir, razpoložljivost finančnih sredstev in raven sodelovanja deležnikov.

V idealnem primeru ta možnost prilagajanja predstavlja dolgoročno strategijo za obvladovanje podnebnih sprememb. Ključ do dolge življenjske dobe je razvoj ponudb, ki omogočajo ohranjanje prožnosti za odzivanje na spreminjajoče se podnebne, pa tudi družbeno-kulturne okoliščine.