Okolju prijazna urbana zasnova ulic za decentralizirano ekološko upravljanje deževnice v Ober-Grafendorfu, Spodnja Avstrija

Alpske avstrijske občine so vse bolj prizadete zaradi vplivov podnebnih sprememb, kot so lokalni ekstremni vremenski pojavi (močne padavine, toča), vročinski valovi, suše, upadanje snežne odeje, poplave in gravitacijski naravni dogodki (tokovi odpadkov, zemeljski plazovi, hudourniški procesi, podor). Vrsta škodljivih učinkov na okoljske sisteme, fizične strukture, zdravje ljudi in socialno-ekonomske dejavnosti vseh sektorjev (npr. infrastruktura, oskrba z vodo, oskrba z energijo, gozdarstvo, turizem) že povzroča pogosto škodo v občinah, kar povzroča posledične stroške za občinska gospodinjstva in pogosto dolgoročno ogroža možnosti za razvoj občin.

Tako kot druge lokalne skupnosti v Spodnji Avstriji so tudi občino Ober-Grafendorf v regiji Mostviertel v zadnjih letih vse bolj prizadele močne padavine na eni strani ter pogostejša in izrazitejša sušna obdobja na drugi strani. Zaradi skupnega učinka močnega deževja in postopne pozidave tal, ki je posledica stalne rasti poselitve, odtekanje odvečne površinske vode z neprepustnih površin vse pogosteje povzroča preobremenitev kanalizacijskih sistemov in manjše poplave stanovanjskih območij. Posledice so draga škoda na nepremičninah in grajenem okolju ter naraščajoči stroški črpanja kanalizacije in obratovanja komunalne čistilne naprave. Stroški vzdrževanja in popravil, ki iz tega izhajajo, povzročajo znaten dodaten pritisk na občinski proračun, ki je tako kot v večini drugih občin obremenjen zaradi visokih stroškov naložb in obratovanja mestne kanalizacijske in kanalizacijske infrastrukture ter objektov za zadrževanje poplav.

Poleg tega se v času dolgotrajnih suš nenehno povečujejo stroški in prizadevanja za namakanje in vzdrževanje vegetacije na mestnih zelenih površinah, učinki intenzivnejših vročinskih valov na zdravje in dobro počutje ljudi pa se že čutijo tudi v razmeroma majhnih podeželskih občinah.

Povprečna letna temperatura se je v Avstriji v primerjavi s predindustrijsko dobo že zvišala za +2 °C. V skladu z najnovejšimi regionalnimi scenariji podnebnih sprememb za Spodnjo Avstrijo (Chimani idr. 2016a), ki temeljijo na novih podnebnih scenarijih za Avstrijo (Chimani idr. 2016b) naj bi se povprečna letna temperatura v obdobju 2021–2050 (v primerjavi z obdobjem 1971–2000) dodatno zvišala za +1,3 °C do 1,4 °C, po običajnem reprezentativnem poteku koncentracije (RCP8.5) pa bi se lahko zvišala do +3,9 °C v obdobju 2071–2100, pri čemer se največje sezonsko povečanje pojavi pozimi (+4,4 °C). Povprečno letno število vročih dni (opredeljenih kot dnevi z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 °C) v Spodnji Avstriji se lahko do konca stoletja poveča s sedanjih 6 vročih dni na 29 vročih dni na leto. Čeprav so podnebni modeli podvrženi večji negotovosti, napovedujejo tudi povečanje letnih povprečnih padavin do +11 % po običajnem scenariju do konca stoletja in znatne spremembe količin sezonskih padavin v celotni pokrajini, pri čemer je pozimi mogoče povečati količino padavin za +25,6 %. Simulira se največja dnevna količina padavin, ki se dolgoročno znatno in postopno povečuje v večjih delih Avstrije (RCP4.5: 16,2 %; RCP8.5: 23,5 %; oba za obdobje 2071–2100), pri čemer se največje spremembe od +20 % do +40 % pojavljajo pozimi na severu in vzhodu Avstrije.

Občina Ober-Grafendorf, ki je že več let dejavna na področju lokalne energetske učinkovitosti, blažitve podnebnih sprememb in varstva okolja, je prepoznala vse večje izzive za razvoj mest, ki jih povzročajo podnebne spremembe, ter se odločila, da bo preizkusila in izvedla inovativen lokalni prilagoditveni ukrep na novem občinskem razvojnem območju.

Projekt „eko-ulica“ („Ökostraße“), ki se izvaja v občini Ober-Grafendorf, predstavlja pameten, decentraliziran in ekološki sistem upravljanja deževnice, ki temelji na okolju prijazni zasnovi mestnih ulic (DrainGarden®). Glavni cilj je bil preprečiti poplavljanje pozidanih območij z odvajanjem odvečne površinske vode v primeru močnih padavin z zapečatene površine ceste na nezapečatena območja ob cesti, zasajena z zelenjem, katerih posebna zasnova omogoča zadrževanje, shranjevanje in filtriranje deževnice. Enako pomembni cilji so bili izogniti se javnim stroškom gradnje in vzdrževanja dodatnih kanalizacijskih cevi ter zmanjšati stroške in vložke energije za delovanje črpalnih postaj in naprav za čiščenje odplak. Hkrati je cilj prilagoditvenega ukrepa ustvariti dodatne koristi, kot so izboljšanje mikroklime v mestih s transpiracijo rastlin, učinki hlajenja med poletnimi vročinskimi valovi, vizualna nadgradnja mestne krajine ter zmanjšanje stroškov in prizadevanj za namakanje in ohranjanje mestnega zelenja. Ukrep je namenjen inovativni pilotni in predstavitveni prilagoditveni dejavnosti, ki bo služila kot vzorčna rešitev tudi za druga mesta in občine. Stalno znanstveno spremljanje podpira prilagojene aplikacije v drugih kontekstih in na drugih lokacijah.

Lokalni prilagoditveni ukrep v Ober-Grafendorfu je bil razvit in izveden kot del regionalnega pilotnega procesa prilagajanja v okviru transnacionalnega projekta EU C3-Alps – „Kapitalizacija znanja o podnebnih spremembah za prilagajanje v alpskem prostoru“ (Program Interreg za alpski prostor 2007–2013). Splošni cilj pilotnih aktivnosti, izvedenih v okviru projekta v regijah v Alpah, je bil umestiti prilagajanje podnebnim spremembam v lokalne in regionalne agende ter utreti pot izvajanju konkretnih prilagoditvenih dejavnosti in ukrepov. V regiji Mostviertel je v postopku sodelovalo sedem pilotnih občin, vključno z Ober-Grafendorfom.

Projekt „eko-ulica“ („Ökostraße“) v občini Ober-Grafendorf je okolju prijazna zasnova mestnih ulic za decentralizirano ekološko upravljanje deževnice. Zaradi ponavljajočih se močnih padavin, ki so povzročile manjše poplave, preobremenitve kanalizacijskega sistema in naraščajoče stroške vzdrževalnih del, je bil ukrep leta 2015 izveden na novem urbanističnem območju na odseku ulice dolžine 100 metrov in širine 11 metrov.

Koncept „eko-ulice“, ki je zaščiten pod imenom DrainGarden®, je sistem vegetiranih, estetsko privlačnih cestnih površinskih trakov, prekritih s posebnimi substrati naravnega izvora in zasajenih z zelenjem, ki lahko v kratkem času absorbirajo, zadržijo, shranijo in filtrirajo velike količine vode. Posebej razviti substrati tal so večplastni tako, da združujejo visoko prepustnost vode z velikimi skladiščnimi zmogljivostmi. V primeru močnega deževja voda ne teče iz ulic in drugih tlakovanih površin v kanalizacijo, temveč v zelene površine. Vsak kubični meter substrata lahko shrani do 500 litrov vode. Kot zahtevajo veljavni predpisi za konvencionalne strukture za zadrževanje vode, je sistem zasnovan tako, da zagotavlja zaščito pred poplavami do močnih padavin s 100-letnim intervalom povratka. Voda ostane na voljo rastlinam, se filtrira s substratom in se počasi infiltrira v telo podzemne vode. Mikroklimatski učinek vode, ki jo rastline uporabljajo za transpiracijo, je enak hladilni zmogljivosti 100 let starega bukovega drevesa na vroč poletni dan in lahko v toplotnih obdobjih zniža lokalno temperaturo za do 5 ° C. Dodatne okoljske dodatne koristi vključujejo shranjevanje CO2 v rastlinah in substratu, zadrževanje rasti zatesnjenih tal, povečanje mestnih zelenih površin in vizualno izboljšanje mestne krajine.

Sistem občini omogoča, da se izogne naložbenim stroškom za izgradnjo dodatnih kanalizacijskih cevi ter rednim obratovalnim stroškom za vzdrževanje kanalizacijskih in obratovalnih črpališč. Poleg tega je obstoječi sistem za odvajanje vode v mestih obremenjen, stroški upravljanja komunalne čistilne naprave ter namakanja in vzdrževanja urbanega zelenja pa so zmanjšani.

Izbira pravih rastlinskih vrst je ključni dejavnik za uspeh ukrepa. Zelenje bi moralo biti v skladu s standardi varnosti v cestnem prometu, poleg tega pa bi moralo biti zasnovano tako, da vozniki in sprehajalci ne bi poškodovali sistema, kar je mogoče doseči z uporabo grmičevja, cvetočih vrst in vrst, ki prekrivajo tla. Po drugi strani pa je treba primerne rastlinske vrste prilagoditi lokalnemu podnebju in bi morale biti trajne, enostavne za vzdrževanje in trdne, vključno z odpornostjo proti razledenitvi soli v zimskem času.

Projekt je bil zasnovan kot znanstveni poskus, katerega parametri uspešnosti se trenutno stalno spremljajo, da bi se učili za prihodnje aplikacije. Prilagoditveni ukrep je zlasti primeren za sekundarni ulični sistem v naseljih in za novo razvita naselbinska območja. S potrebnimi spremembami lahko sistem za upravljanje deževnice prilagodimo drugim situacijam, kot so zelene strehe, parkirišča in zasebna stanovanja.

Koncept „eko-ulice“ je bil deležen velike pozornosti javnosti in strokovnjakov ter velja za pomembno inovacijo pri trajnostni gradnji lokalnih cest. Občina Ober-Grafendorf namerava ta koncept široko uporabljati na svojem ozemlju in s tem zmanjšati delež zaprtih površin.

Projekt je začel župan Ober-Grafendorfa, ki je že dolgo močan zagovornik trajnostnih in okolju prijaznih rešitev v občinskem razvoju. Odločitev o financiranju in izvedbi prilagoditvenega ukrepa je sprejel občinski svet. Ker naj bi se ukrep izvajal na novem urbanem območju, ki še ni bilo razvito, ni bilo posebne potrebe po nadaljnjem vključevanju prebivalcev v odločitev. Vendar sta bila predhodni lokalni prostorski razvojni načrt in konkretni prostorski načrt v skladu z avstrijskimi zakoni o prostorskem načrtovanju predmet sodelovanja deležnikov in javnega posvetovanja. Pri ključnih stikih z zunanjimi strokovnjaki je posredoval občinski ponudnik dolgoročnih vrtnarskih storitev. Projekt je bil v imenu občine izveden v sodelovanju z Univerzo za naravne vire in vede o življenju na Dunaju in svetovalnim podjetjem Zenebio GmbH, ki je že več let vlagalo v razvoj pametnih sistemov za upravljanje deževnice.

Priprava ukrepa je bila vključena v regionalni proces prilagajanja, ki je med letoma 2011 in 2014 potekal v regiji Mostviertel v Spodnji Avstriji. Tekmovanje pod naslovom „Menjava Mostviertel. Pripravljeni na podnebno prihodnost“ je bil proces ena od pilotnih dejavnosti v okviru projekta Alpski prostor C3-Alps, ki je bil namenjen podpori in izvajanju prilagajanja na lokalni ravni. Na podlagi prilagojene regionalne komunikacijske strategije in skrbnega načrtovanja postopka so bile v postopku za deležnike uporabljene strukturirane oblike sodelovanja in skupinske interakcije, podprte z bolj neformalnimi ad hoc interakcijami z deležniki. Posebna pozornost je bila namenjena zgodnji udeležbi zainteresiranih strani, kontinuiteti in preglednosti postopka ter rednim interakcijam z zainteresiranimi stranmi. Osrednja skupina Podnebnega zavezništva Spodnja Avstrija, ki so jo politično podprli predstavniki urada deželne vlade Spodnje Avstrije, je bila odgovorna za oblikovanje, organizacijo in vodenje procesa na regionalni ravni. V obdobju treh let od leta 2012 do leta 2014 je sedem občin, vključno z občino Ober-Grafendorf, sodelovalo na štirih lokalnih delavnicah na občino, skupaj 28 občinskih delavnicah ter štirih skupnih medobčinskih delavnicah in javnih dogodkih za deležnike. Glavne naloge skupine za upravljanje procesov so bile motiviranje deležnikov za sodelovanje, uvajanje in omogočanje lokalnih procesov prilagajanja, zagotavljanje in posredovanje znanstvenega znanja v uporabni obliki, vključevanje lokalnega znanja ter zagotavljanje podpornega in opolnomočenega okvira za deležnike v občini.

Glavni vključeni deležniki so bili župani ter vodje in člani lokalnih delovnih skupin v vsaki od sedmih pilotnih občin. Delovne skupine, ustanovljene v vsaki občini, je sestavljala skupina državljanov različnih starosti, spolov, izobrazbe in poklicev. Udeleženci so zelo cenili medobčinske delavnice in javne dogodke za lažjo izmenjavo izkušenj in socialno učenje med delovnimi skupinami vseh občin. Pripravo znanja o prilagajanju in prenos informacij so podprli zunanji strokovnjaki za podnebne spremembe, ki so na delavnicah izvedli strokovna predavanja o specifičnih temah, ki jih je izbrala posamezna občina. Regionalni proces prilagajanja je bil vključen v širše dejavnosti mreženja s partnerskimi organizacijami in institucijami z multiplikacijskimi vlogami, vključno z regionalnimi razvojnimi agencijami, upravljavci regij LEADER, agencijo za obnovo vasi in mest Spodnje Avstrije, regionalno agencijo za energijo in okolje Spodnje Avstrije ter upravljavci regij s podnebnimi in energetskimi modeli.

Ukrep, ki potrjuje inovacijski potencial projekta, je leta 2016 prejel nagrado Austrian Energy Globe Award v kategoriji „voda“ in nagrado Climate Star. Prilagoditvena rešitev je bila od takrat prilagojena različnim okoliščinam in se uporablja tudi v drugih občinah in velikih mestih, vključno z Dunajem. Dejavniki uspeha, ki so olajšali izvajanje ukrepa, vključujejo naslednje:

• Občina Ober-Grafendorf ima dolgoletne izkušnje na področju blažitve podnebnih sprememb, energetske učinkovitosti in dejavnosti trajnostnega razvoja. Že leta je dejavna članica ustreznih mrež in programov, kot so Climate Alliance, program e5, modelna regija za podnebje in energijo „Mostviertel Mitte“, občine pravične trgovine in nazadnje Konvencija županov. Pretekle izkušnje z lokalnim vključevanjem tem okoljske politike in aktivnim sodelovanjem v občinskih mrežah so prispevale k utiranju poti za vključitev prilagajanja podnebnim spremembam na občinski dnevni red.
• Ukrep prilagajanja, ki temelji na ekosistemu in se hkrati odziva na več vplivov podnebnih sprememb ter prinaša več vzporednih okoljskih koristi, se lahko šteje za primer dobre prakse trajnostnega prilagajanja.
• Ukrep je zelo uspešen glede stroškovne učinkovitosti in ima primerjalne stroškovne prednosti v primerjavi s konvencionalnimi rešitvami. S tem se prihrani javni denar in razbremenjujejo občinska gospodinjstva.

Poleg tega se je regionalni proces prilagajanja, ki se je izvajal v okviru projekta „semensko financiranje“ C3-Alps, izkazal za uspešnega pri ozaveščanju o podnebnih spremembah in potrebah po prilagajanju nanje, obveščanju o prilagajanju podnebnim spremembam ter prenosu znanja o prilagajanju in krepitvi prilagoditvenih zmogljivosti. Zato je bil ključni sprožilec za uvrstitev prilagajanja podnebnim spremembam na dnevni red sodelujočih občin. Na podlagi ocene izkušenj, pridobljenih v procesu C3-Alps, so bili opredeljeni naslednji dejavniki uspeha in spodbujanja:

• podpora višjim upravnim ravnem in osebna prisotnost predstavnikov na srečanjih deležnikov sta pokazali politično zavezanost in motiviranost občin za sodelovanje;
• opredelitev problematike od spodaj navzgor in izbira interesnih tem s strani občin samih sta bili ključni za zavezanost, sprejetje in ustreznost razvitih prilagoditvenih ukrepov;
• oblikovanje prilagajanja podnebnim spremembam v pozitivnem smislu s poudarjanjem priložnosti in konceptov, kot so odpornost, trajnost in prihodnji razvojni potenciali, ne pa v smislu tveganja, škode ali izgube, je pripomoglo k obveščanju o prilagajanju;
• podpora lokalnim procesom prilagajanja se mora odzivati na posebnosti vsake občine in upoštevati želje posameznih deležnikov; ni enotnega pristopa za vse, ki bi enako dobro deloval v vsaki občini;
• da bi bil proces sodelovanja uspešen, so bile potrebne intenzivne priprave, skrbno načrtovanje, strokovno upravljanje procesov in zadostna sredstva (financiranje, čas), hkrati pa je bilo treba pustiti dovolj prostora za prožnost;
• priprava in posredovanje znanja morata biti usmerjena v ciljno skupino; interna komunikacijska usposabljanja z didaktičnim strokovnjakom so pripomogla k profesionalizaciji komunikacijskih pristopov;
• iskanje pravega ravnovesja med motiviranjem deležnikov za sodelovanje ter preprečevanjem preobremenitve virov in zmogljivosti deležnikov je bilo težavno, vendar ključno;
• sodelovanje in mreženje z drugimi organizacijami, dejavnimi v regiji, sta bila ključna za trajnost procesa prilagajanja;
• sodelovanje kot pilotna regija v projektu EU in „biti vodilna regija“ na nadnacionalni ravni sta bila močna motivacijska argumenta za občine.

Kar zadeva celoten regionalni proces prilagajanja kot tak, se je kot najbolj omejujoč dejavnik izkazala novost prilagajanja podnebnim spremembam kot teme lokalne politike v povezavi s prevlado in predhodno doseženo globino vključevanja vprašanj blažitve podnebnih sprememb in energije iz obnovljivih virov na lokalni ravni. Zato so številni občinski deležniki težko razlikovali med prilagajanjem in blažitvijo. Zato je bil del razvitih prilagoditvenih ukrepov močno naklonjen blažitvi podnebnih sprememb in ni imel jasne prilagoditvene pomembnosti. Druga težava je bila, da v času izvajanja procesa še vedno ni bilo regionalne strategije prilagajanja na ravni provinc. Možnosti prilagajanja, določene v nacionalnem akcijskem načrtu za prilagajanje podnebnim spremembam, so se izkazale za neprimerne za lokalno raven, tj. veljale so za preveč abstraktne, strateške in oddaljene. Zato so bila potrebna znatna prizadevanja za „prevajanje“ in „zmanjšanje obsega“ prilagoditvenih možnosti z nacionalne na lokalno raven.

V primerjavi z običajnimi strukturnimi rešitvami ima pameten, ekološki sistem upravljanja z deževnico v mestih, ki se izvaja v Ober-Grafendorfu, znatne kratkoročne in dolgoročne stroškovne prednosti ter prinaša številne dodatne okoljske koristi. Okoljska uspešnost ukrepa se trenutno spremlja. Zbirajo se kvantitativni podatki, na primer o vodni bilanci sistema, mikroklimatskih učinkih substratov in rastlin, njihovi zmogljivosti filtriranja onesnaževal in prispevku lokalnega sistema k upravljanju deževnice na regionalni ravni.

Glede na dimenzijo in dostopnost lokacije se lahko absolutni investicijski stroški za izvedbo koncepta eco-street / DrainGarden® razlikujejo od primera do primera. Stroški substrata za en kubični meter znašajo približno 100 evrov. Glede na izbiro rastlin se stroški gojenja gibljejo od dveh evrov / m² za sejanje do več tisoč evrov / m² za sajenje velikih olesenelih trajnic.

Ukrep preprečuje znatne naložbene stroške, ki bi bili sicer potrebni za gradnjo obcestnih kanalizacijskih cevi in namestitev odtoka čiste vode, ter zmanjšuje dolgoročne operativne stroške za vzdrževanje kanalizacije, črpanje kanalizacije v primeru poplav, čiščenje odpadnih voda ter namakanje in vzdrževanje mestnega zelenja. Ker stroški izgradnje in vzdrževanja mestnega kanalizacijskega in kanalizacijskega sistema predstavljajo velik delež občinskih proračunov, to znatno razbremeni mestna gospodinjstva. Neposredni stroški obcestnih gradbenih del in oblikovanja ulic se le malo razlikujejo od standardnih rešitev, saj se sistem izvaja na območjih, ki bi se v vsakem primeru uporabljala za konvencionalno obcestno zelenje.

Sistem za odvodnjavanje vode in upravljanje deževnice poleg preprečevanja tveganja lokalnih poplav ponuja tudi številne koristi. Shranjuje deževnico, jo daje na voljo rastlinam, filtrira onesnaževala in odvaja ostanke vode v podtalnico. Izhlapevanje vode, shranjene v substratih, in transpiracija rastlin ustvarjata hladilni učinek, s čimer se izboljša mestna mikroklima in pomaga ublažiti vročinski stres v poletnih vročinskih obdobjih brez dodatnih stroškov.

Izvedba ukrepa je bila financirana iz rednega občinskega proračuna. Občina ni prejela posebnih javnih sredstev.

Enako velja za ukrepe, ki so se izvajali v drugih občinah, ki so sodelovale v regionalnem procesu prilagajanja. Medtem ko je bil za upravljanje procesov in podporne storitve v okviru projekta C3-Alps, ki ga sofinancira EU, na voljo proračun v višini 65 000 EUR, občine in drugi deležniki niso prejeli nobenih sredstev ali nadomestil za sodelovanje v regionalnem pilotnem procesu in za izvajanje konkretnih ukrepov. Vendar so vodje postopkov svetovali in svetovali o razpoložljivih finančnih spodbudah in možnostih financiranja v okviru obstoječih programov financiranja deželne in zvezne vlade. Na splošno so bile prilagoditvene dejavnosti, ki so jih opredelile in izvajale občine, pogosto mehki in poceni ukrepi, ne pa tehnološke rešitve, ki zahtevajo znatne naložbe.

Gradnja in vzdrževanje omrežja stranskih cest v avstrijskih občinah je v občinski pristojnosti in zato predstavlja zakonsko odgovornost lokalnih organov. Sistem ekološkega upravljanja z deževnico v mestih mora biti skladen z istimi predpisi in standardi kot katera koli druga konvencionalna rešitev, npr. s predpisi v zvezi z varnostjo v cestnem prometu ali nacionalnimi normami za inženirska dela za infiltracijo vode. Poseben cilj v tej študiji primera je bila skladnost s pravili avstrijskega združenja za ravnanje z vodo in odpadki (ÖWAV) v zvezi s skladiščenjem 100-letnih močnih padavin.

Poseben sistem DrainGarden®, ki je bil uveden v obravnavani zadevi, je registrirana blagovna znamka in zato zanj veljajo ustrezne veljavne pravice do varstva. Sistem trži avstrijsko podjetje za vrtnarstvo in krajinsko načrtovanje Zenebio GmbH.

Okolju prijazno oblikovanje mestnih ulic za decentralizirano ekološko upravljanje deževnice v Ober-Grafendorfu je bilo izvedeno v več mesecih poleti 2015. Spremlja ga večletna faza znanstvenega spremljanja.

Kar zadeva celoten regionalni proces prilagajanja v okviru projekta C3-Alps, so se pripravljalne dejavnosti začele v začetku leta 2011. Operativna faza procesa, ki se je začela s prvo delavnico za zainteresirane strani jeseni 2011, je trajala do konca leta 2014. Izvajanje ukrepov s strani občin in medobčinske izmenjave se nadaljuje tudi po zaključku projekta C3-Alps.

Življenjski cikel ukrepa, ki se izvaja v Ober-Grafendorfu, je ocenjen na približno 50 let, pod pogojem, da se načrtovanje, izvajanje in vzdrževanje izvajajo s potrebnim strokovnim znanjem.

Gemeindeentwicklung und Raumplanung
DI Sonja Kadanka
Marktgemeinde Ober-Grafendorf
Hauptplatz 2
3200 Ober-Grafendorf
Tel: +43 (0) 2747/2313-204
Email: sonja.kadanka@ober-grafendorf.at

Gemeinde Ober-Grafendorf
Gemeindeamt
DDI Gerhard Gruber
Hauptplatz 2
3200 Ober-Grafendorf
T: +43 (0)2747 2313-0; +43 (0)2747 2313-202
Email: gerhard.gruber@ober-grafendorf.at; gemeindeamt@ober-grafendorf.at

Amt der Niederösterreichischen Landesregierung (Provincial Government of Lower Austria), Abteilung RU3
Mag. Karina Zimmermann
Landhausplatz 1, Haus 16
3109 St. Pölten
Tel.: +43 (0)2742 9005 15188
E-mail: post.ru3@noel.gv.at

Klimabündnis Niederösterreich (Climate Alliance Lower Austria)
DI Petra Schön
Wiener Straße 35
3100 St. Pölten
Tel.: +43 (0)2742 26967
E-mail: niederoesterreich@klimabuendnis.at

Zenebio GmbH
Preysinggasse 19
1150 Wien
Tel.: +43 (0)1 9828305
E-mail: office@zenebio.at

Občina Ober-Grafendorf, deželna vlada Spodnje Avstrije, projekt C3 Alps in Climate Alliance Spodnja Avstrija