Vključitev tveganj podnebnih sprememb v načrtovanje posodobitve železniškega koridorja na Slovaškem

Naravne razmere na Slovaškem so zelo raznolike v smislu topografije, podnebja, vegetacije in gospodarskih dejavnosti. Južni del države je večinoma nižinski, tj. toplejši in bolj suh, medtem ko ima gorski sever hladnejše in vlažno podnebje. Ta raznolikost je eden od razlogov za številna naravna tveganja, ki jih povzročajo podnebne razmere, ki vplivajo na železniški promet in ki jih bodo podnebne spremembe verjetno še povečale.

V skladu s prilagoditveno strategijo Slovaške republike o škodljivih vplivih podnebnih sprememb se je povprečna letna temperatura v obdobju 1881–2017 zvišala za 1,73 °C. Spreminja se tudi spremenljivost podnebja, zlasti v smislu padavin: v istem obdobju je bilo opaženo znatno povečanje pojava ekstremnih kratkoročnih padavin, zaradi česar se je povečalo tveganje lokalnih poplav.

Pričakuje se, da se bo zaradi podnebnih sprememb povprečna letna temperatura na Slovaškem v primerjavi z obdobjem 1951–1980 dodatno zvišala za 2 °C (scenarij 4,5 RCP) in 4 °C (scenarij 8,5 RCP). Skupaj z globalnim segrevanjem se bo verjetno povečal pojav skrajnih podnebnih pojavov, vključno z močnimi nevihtami, hudourniškimi deževji, močnimi vetrovi in vročinskimi valovi. Vremenski ekstremi so potencialno najnevarnejši pojav podnebnih sprememb za prometni sektor in zlasti za železniški promet, saj povzročajo škodo na železniški infrastrukturi in motnje v prometu. Med večjimi vplivi so poplave (zaradi rečnih ali nenadnih poplav), zemeljski plazovi (v povezavi s poplavami) ali močan veter, ki povzroča škodo na sami infrastrukturi ali s podrtimi drevesi na progi. Tudi pozimi se pričakuje, da bodo nevarni pojavi, ki ogrožajo železniški promet, kot so zmrzovanje dežja ali snežni plazovi, postali pogostejši zaradi pogostejših temperaturnih nihanj.

Splošni cilji projekta posodobitve slovaške železnice so: (i) povečati kakovost in konkurenčnost železniškega prometa, (ii) povečati koristi tega načina prevoza za gospodarstvo in vključitev Slovaške v mednarodna prometna omrežja ter (iii) prispevati k varstvu okolja z razvojem okolju prijazne prometne rešitve, ki bo nadomestila druge načine prevoza (zlasti cestni promet). Eden od temeljnih predpogojev za doseganje ciljev projekta in s tem njegovih funkcij za varstvo gospodarstva in okolja je zagotoviti odpornost železniške infrastrukture in obratovanja na podnebne spremembe.

Zaradi širokega obsega izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami, s katerimi se bo železniški promet predvidoma spoprijel v prihodnosti, in zaradi zelo dolge življenjske dobe železniške infrastrukture je treba ustrezno načrtovati in pripraviti postopek za zagotovitev, da bo infrastruktura odporna na podnebne spremembe. To pomeni, da mora biti opredelitev tveganj in ranljivosti v zvezi s podnebnimi spremembami za sredstva in obratovanje železniškega prometa sestavni del projekta posodobitve. Namen priporočenih prilagoditvenih odzivov je zagotoviti nemoteno delovanje železnice tudi v primeru ekstremnih vremenskih razmer in preprečiti motnje v železniškem prometu zaradi dolgoročnih podnebnih trendov, kot je zvišanje temperature.

Ugotovljena so bila tveganja in ranljivosti v zvezi s podnebnimi spremembami za sredstva in obratovanje železniškega prometa, posledični prilagoditveni ukrepi pa so bili predlagani v okviru študije izvedljivosti projekta posodobitve železnice. Taka analiza je bila pripravljena v skladu s smernico „Metodološki priročnik za ocenjevanje vplivov podnebnih sprememb na velike prometne projekte“(v slovaščini), ki so jo leta 2018 pripravili slovaški center za raziskave na področju prometa in svetovalci za ministrstvo za promet in gradbeništvo.

Natančneje, za posamezne odseke zadevne železnice je bila pripravljena ocena tveganja in ranljivosti, ki vključuje vidik izpostavljenosti (pričakovani pojavi podnebnih sprememb, ki vplivajo na železniški promet) in občutljivosti (obseg, v katerem lahko na sistem vplivajo vplivi podnebnih sprememb). Tveganja so bila pripisana železniškim odsekom in železniškim komponentam (npr. mostovom, predorom) v skladu z naslednjo kategorizacijo:

• nepomembna (modra); tveganje se lahko obravnava s standardno tehnično zasnovo železniških sredstev ali pri normalnem obratovanju.
• Majhna (zelena); tveganje zahteva delno spremembo tehnične zasnove ali delovanja.
• srednja (rumena); tveganje zahteva znatno spremembo tehnične zasnove ali upravljanja tveganja.
• pomembna (rdeča); tveganje zahteva temeljito spremembo tehnične zasnove ali obvladovanja izrednih razmer;
• katastrofalne (črne); tveganje lahko povzroči dolgoročno zaprtje obratovanja ali škodo na železniških sredstvih. Alternativno usmerjanje je zelo priporočljivo.

Na podlagi vrste in obsega ugotovljenih tveganj so bili za ustrezne odseke koridorja predlagani prilagoditveni odzivi, ki so bili vključeni v projektno dokumentacijo v fazi priprave in zasnove. Predlagane prilagoditvene ukrepe je mogoče razvrstiti v tri kategorije:

• Tehnične možnosti, povečanje odpornosti osnovne železniške infrastrukture na ekstremne vremenske pojave in trende podnebnih sprememb. Ti ukrepi, namenjeni preprečevanju motenj v razpoložljivosti infrastrukture, vključujejo: (i) zaščita sistema vozne mreže pred vetrom (npr. zmožen prenesti hitrost vetra, ki presega 30 m/s); (ii) povečana zmogljivost drenažnega sistema, kot so kanalizacijski kanali, ki se lahko spopadajo z večjo količino vode, in izboljšano drenažo železniškega podrazreda, predorov in mostnih konstrukcij; (iii) povečana železniška trasa nad mejo možne poplave (med 100 in _{1000 Q,} odvisno od razmer na kraju samem); zmanjšanje naklona kot preprečevanje zemeljskih plazov; (iv) odpornih mostnih konstrukcij in globokih mostnih stebrov; (v) uporaba visoko vodoodpornih gradbenih materialov za železniške podrazrede in druge sestavne dele; (vi) fleksibilen način vgradnje tirnic, ki znatno zmanjša deformacijo tirnic zaradi ekstremnih temperatur; (vii) namestitev sistemov strukturne zaščite (npr. vetrovi, podporni zidovi, nasipi).
• Možnosti upravljanja, ki zagotavljajo rešitve v primeru ekstremnih vremenskih pojavov in motenj v infrastrukturi. Te možnosti pomagajo zmanjšati negativne vplive ekstremnih dogodkov in vključujejo: (i) večje vzdrževanje in nadzor nevarnih odsekov, npr. opremljanje stikal, tirnic in voznih vodov z detektorji, ki spremljajo temperaturo (za pregrevanje in zamrzovanje), zaledenitev, snežne padavine ali hitrost vetra; (ii) zagotavljanje nadomestnega avtobusnega prevoza v primeru začasne prekinitve železniškega prevoza; (iii) zagotavljanje alternativnih železniških poti in učinkovitega upravljanja nujnega prevoza; (iv) ukrepi v zvezi z okoljskim upravljanjem (npr. ponovno pogozdovanje povodij).
• Sistem zgodnjega opozarjanja, spremljanje in napovedovanje , katerega cilj je povečati pripravljenost in omogočiti vnaprejšnje sprejetje ukrepov za upravljanje prometa. Ta tipologija ukrepov temelji na izvedenem in operativnem sistemu spremljanja, napovedovanja in opozarjanja slovaškega hidrometeorološkega inštituta (SHMI); obravnava sistem spremljanja in napovedovanja, prilagojen železnici, ki se osredotoča na dogodke, ki so še posebej škodljivi za železnico, kot so močan veter, zaledenitev, poplave ali močno sneženje. Z zagotavljanjem sistema zgodnjega opozarjanja se bo čim bolj zmanjšal negativni vpliv ekstremnih vremenskih pojavov na železniški prometni sistem in celotno gospodarstvo.

Del predlaganih ukrepov je bil izveden na tistih odsekih železniškega koridorja, ki so že bili posodobljeni. Trenutno na primer potekajo gradbena dela na odseku koridorja med mestoma Puchov in Povazka Tepla (dolžina 15,9 km), vključno z dvema predoroma (dolžina 1,1 oziroma 1,8 km) ter tremi večjimi mostovi čez reko Váh in vodnim zbiralnikom Nosice. Celoten koridorski odsek Puchov–Zilina (dolžina 44 km) naj bi bil dokončan do konca leta 2021. To je preostali koridorski odsek, ki ga je treba posodobiti med Bratislavo in Zilino (dolg približno 200 km), del katerega je bil posodobljen v prejšnjem programskem obdobju (2007–2013). Prilagoditveni ukrepi v teh oddelkih vključujejo: ukrepi za zagotovitev zaščite pred poplavami do višine Q _500, odvodnjavanje železniškega podrazreda in zadrževalni zidovi, ki krepijo pobočja z velikim tveganjem nestabilnosti. Vsi mostovi in predori so zasnovani tako, da vzdržijo poplave in hudourniške padavine (npr. prek izoliranih mostnih krovov, odpornih mostnih stebrov), in jih je treba pred začetkom rednega obratovanja preskusiti glede statične in dinamične obremenitve.

Glavna akterja, vključena v posodobitev železniškega koridorja na Slovaškem, ki sta odgovorna tudi za pridobivanje in dodeljevanje finančnih sredstev ter vodenje projektov, sta Ministrstvo za promet in gradnjo Slovaške republike in Železnice Slovaške republike (ŽSR). V pripravljalno fazo projekta je bil vključen širok nabor drugih akterjev, vključno s podjetji, ki so odgovorna za študije izvedljivosti, postopek presoje vplivov na okolje ter podjetja, ki zagotavljajo oceno ranljivosti in odpornost projekta na podnebne spremembe. Izvajanje ukrepov na posameznih odsekih koridorja zagotavljajo projektantska gradbena podjetja, ki so bila izbrana z javnim razpisom.

Slovaško raziskovalno središče za promet in Evropsko združenje svetovalcev sta bila vključena kot glavna akterja, ki zagotavljata krepitev podnebne odpornosti ali celoten projekt. Opravili so ocene in priporočila v skladu z „Metodološkim priročnikom za ocenjevanje vplivov podnebnih sprememb na velike prometne projekte“, ki ga je pripravilo svetovalno podjetje Integra Consulting.

Eden od glavnih dejavnikov projekta posodobitve železnice je podpora, ki jo lahko zagotovi gospodarskemu razvoju in blaginji, zlasti v bolj oddaljenih regijah Slovaške. Zadostna razpoložljivost sredstev iz evropskih in nacionalnih virov, vključitev posodobitve železnic v nacionalne in regionalne prometne strategije ter podpora občin pri načrtovanju in izvajanju projekta so prav tako igrali pomembno gonilno vlogo pri projektu posodobitve železnic.

Opredeljeni so lahko tudi nekateri omejevalni dejavniki, ki lahko ovirajo proces, in sicer konflikti s cilji varstva okolja, ki so večinoma povezani z razdrobljenostjo krajine, ali konflikti z lokalnimi skupnostmi, ki so zaskrbljene zaradi povečanega onesnaževanja s hrupom in porabe zemljišč, ki lahko omejijo razvoj mest. Ko se gradnja železnic nadaljuje, se k tem težavam pristopi s posvetovanjem s predstavniki občin in razpravo s strokovnjaki za promet, ki sodelujejo pri projektu, da bi našli obojestransko koristne rešitve.

Glavni instrument financiranja v vseh fazah projekta posodobitve železnice (priprava, zasnova in izvajanje) je operativni program za integrirano infrastrukturo za obdobje 2014–2020 (OPII), ki mu sledi OPII za obdobje 2007–2013. Skupna dodeljena sredstva za prednostno os 1 OPII 2014–2020, ki je osredotočena na železniško infrastrukturo v okviru jedrnega omrežja TEN-T, znašajo 853,9 milijona EUR, od tega je 725,8 milijona EUR zagotovila Evropska komisija iz Kohezijskega sklada, preostalih 128,1 milijona EUR pa predstavlja nacionalno sofinanciranje iz državnega proračuna. Dodatni gospodarski viri se zagotovijo tudi z OPII, predvidenim za naslednje programsko obdobje 2021–2027.

Glede na ta skupni znesek skupnih finančnih stroškov za posodobitev celotnega koridorja še ni mogoče količinsko opredeliti, saj je večina njegove skupne dolžine še vedno v pripravljalni fazi. Finančni podatki so na voljo samo za odseke koridorjev, ki so že bili posodobljeni ali se gradijo. Skupni proračun za gradbena dela na odseku Půchov - Považská Teplá, ki se trenutno gradijo, na primer znaša 365 milijonov EUR. V tem primeru prispevek iz OPII 2014–2020 znaša 361 milijonov EUR. Vendar stroški tehničnih ukrepov za povečanje odpornosti železnic na podnebne spremembe niso na voljo ločeno, saj so sestavni del celotnih gradbenih del.

Glavne splošne pričakovane koristi projekta posodobitve železnic vključujejo: privlačen, hitrejši in udobnejši železniški promet; manj emisij iz prometa v primerjavi s cestnim prometom; večja konkurenčnost MSP; koristi za zdravje zaradi manjše onesnaženosti zraka in manjše obremenitve s hrupom v primerjavi s cestnim prometom. Kar zadeva prilagajanje podnebnim spremembam, naj bi projekt povečal odpornost železniškega prometnega sistema in zagotovil delovanje tudi v izrednih vremenskih razmerah.

Razvoj prometne infrastrukture na Slovaškem usmerja strateški načrt Slovaške republike za razvoj prometa do leta 2030, ki obravnava tudi železniško infrastrukturo. Strategija Slovaške republike za prilagajanje podnebnim spremembam, sprejeta leta 2014 in posodobljena leta 2018, vsebuje sklice na prilagoditvene ukrepe, ki jih je treba izvesti za različne sektorje, vključno s prometom.

Študije, izvedene v pripravljalni fazi projekta posodobitve (študija izvedljivosti, analiza učinka, analiza ranljivosti, predlog prilagoditvenih ukrepov), so trenutno pripravljene skoraj za celotno dolžino železniškega koridorja. Njihova priprava je glede na obseg in zapletenost posameznega obravnavanega železniškega odseka trajala od nekaj mesecev do približno dveh let. Na nekaterih odsekih koridorja se je izvajanje začelo in še poteka. Posodobitev odseka Bratislava - Žilina v dolžini približno 200 km je skoraj končana; zaščita železnice pred podnebnimi spremembami je sestavni del gradbenih del. Zaradi velikega števila vplivnih dejavnikov še ni mogoče določiti datuma dokončanja celotnega koridorja.

Tehnični ukrepi za povečanje odpornosti železnic na podnebne spremembe trajajo več desetletij, odvisno od ravni vzdrževanja. Življenjska doba železniške infrastrukture je tudi zelo dolga, od deset let do 100 let ali celo več, če je dobro vzdrževana in se stalno spremlja.

Michal Lukac
Railways of the Slovak Republic
Tel.: +421 903244460; +421 0220297059
E-mail: hovorca@zsr.sk

Ministry of Transport and Construction of the Slovak Republic
Phone: +421 259494702
E-mail: info@mindop.sk