Predpisani požari in paša kot celostni pristop za odpornost gozdov proti podnebnim spremembam v kraju Viseu Dão Lafões na Portugalskem

V južnoevropski regiji so podeželski požari dobro znana težava, ki povzroča socialno-ekonomske izgube, vključno z izgubo življenj, infrastrukture, kulturne dediščine in vplivov na okolje, ter izgubo ekosistemskih storitev. Portugalska je ena najbolj prizadetih držav v smislu požarov v naravi v Evropi.

V zadnjih desetletjih so zaradi podnebnih sprememb, opuščanja zemljišč in upada pašniške dejavnosti podeželski požari postali večji in hujši, kar je povzročilo pomembne spremembe v funkcijah in strukturi ekosistemov.

Padec pastirske dejavnosti je povzročil spremembe v strukturi vegetacije, z razvojem gostega podkrtače, kjer se kopiči gorljiva biomasa (gorivo). Okoljski in družbeni učinki so izguba biološke in krajinske raznovrstnosti ter uničenje socialnega statusa podeželskih območij.

Med letoma 1980 in 2020 je v povprečju prišlo do 19.202 gozdnih požarov na leto, kar ustreza 117 433 hektarjem požgane površine na leto. Če pogledamo zadnje desetletje (2011–2020), se to povprečje poveča na 130 706 ha. Glede na vrsto pokrovnosti tal, požgane med letoma 2011 in 2020, je 49 % gozdnih sestojev, 44 % grmovja in naravnih pašnikov, 7 % pa kmetijskih zemljišč. Morski bor in evkalipt sta vrsti, ki sta najbolj trpeli, saj je bilo v navedenem obdobju požganih 83 % gozdnih površin (Casau idr., 2022). Okrožje Viseu v osrednji Portugalski je eno najbolj prizadetih območij z resnimi posledicami za zdravje ljudi in ekosistemov.

Medobčinska skupnost Viseu Dão Lafões (CIM)je združenje 14 občin, ki so del okrožij Viseu in Guarda. Zagotavlja usklajevanje med lokalno in nacionalno ravnjo ter si prizadeva za krepitev trajnostne rasti regije, s čimer prispeva h gospodarski in socialni koheziji. Po požarih v naravi leta 2017, ki so izbruhnili v regiji, je civilna zaščita postala še pomembnejša naloga za CIM. Civilna zaščita se izvaja z izvajanjem medobčinske strategije, usklajene z več akterji civilne zaščite na ozemlju.

Gozd zavzema približno 60 % ozemlja regij Viseu Dão Lafões, 20 % ozemlja zavzema kmetijstvo, 16 % pa grmičevje. Večinomagre za gojen gozd, v katerem prevladuje bor (Pinus pinaster), sledijo mu evkalipt (Eucalyptusglobolus) in vrste iz družine Quercus.

Na zavarovanih območjih je tudi precejšnja površina avtohtonega gozda, približno 47.000 ha.

Gozdnata površina vključuje nekaj pašnikov z ekstenzivnimi živinorejskimi dejavnostmi (predvsem koze, krave in ovce). Opuščanje tradicionalne živinoreje in njene postopne industrializacije v povezavi s škodljivimi učinki podnebnih sprememb je še en izziv regije. Združevanje prilagoditvenih ukrepov za boj proti požarnim tveganjem s prilagoditvenimi ukrepi za ekstenzivno živinorejo omogoča ohranjanje funkcionalnih, biotsko raznovrstnih in odpornih ekosistemov ter vitalnega podeželskega sveta.

Viseu Dão Lafões CIM je vodil projekt LIFE Landscape Fire, katerega cilj je:

razvoj obsežnih ukrepov za preprečevanje gozdnih požarov;

ohranjanje biotske raznovrstnosti,

povečanje odpornosti gozdov,

opolnomočenje nosilcev odločanja glede koristi preprečevanja požarov in

opredeliti sklop možnosti in ukrepov za lokalno prilagajanje.

Ta pobuda je del širše prilagoditvene poti, ki jo je sprejel Viseu Dão Lafões CIM, da bi preprečil gozdne požare in povečal odpornost gozdov na podnebne spremembe. Z ustanovitvijo brigad gozdnih sapperjev namerava CIM Viseu Dão Lafões ustvariti medobčinsko perspektivo za gospodarjenje z gorivom v gozdovih. Z analizo zgodovine požarov, njihovega ponavljanja, osi širjenja požarov, ki so se v preteklosti spreminjale, in ob upoštevanju strateških točk za ravnanje z gorivom se lahko prednostno razvrstijo intervencijske cone, da se zmanjša možnost pojava požara.

V okviru projekta LIFE Landscape fire je Viseu Dão Lafões CIM raziskal in začel izvajati integrirano uporabo paše in predpisanega požara, da bi preprečil pojav velikih in uničujočih požarov na tem območju.

Pri dejavnostih je bila preizkušena pašna tehnika kot rešitev za preprečevanje požarne ogroženosti v regiji, hkrati pa se je z razpršitvijo semen in povečanjem rodovitnosti tal ohranjala biotska raznovrstnost. V regiji je bilo skupno identificiranih 48 kmetij (2 931 ovac, 1 230 koz in 225 krav) s skupno pašno površino 2 900 ha. Na podlagi finančne in tehnične študije o potrebi po infrastrukturi za celotno pašno območje in obiskov nekaterih kmetij na terenu so bili poleti 2023 nameščeni pitniki v krajih Serra de São Macário, São Pedro do Sul in Aguiar da Beira. Te infrastrukture so bile nameščene za spodbujanje vzdrževanja ekstenzivne paše v regiji kot sredstva za učinkovitejše zmanjšanje porabe goriv kot večina mehanskih metod. Potekala so osebna in spletna srečanja za uvedbo naprednega načrtovanja paše, tehnik paše ter pastirskega načrtovanja in ukrepov. Informacijske table o projektu so bile postavljene ob zgrajeni infrastrukturi.  Usposabljanja se je udeležilo 15 tehnikov iz občin na območju CIM Viseu Dão Lafões. Za nekatere živinorejske kmetije, ki so sodelovale v projektu, so bili pripravljeni pašni načrti za upravljanje paše v prostoru in času za vsako kmetijo. Tako so bile opredeljene potrebe po materialu in opremi ("pitne postaje"), ki naj bi bile nameščene na strateških območjih upravljanja z gorivom, da bi se živali lahko prehranjevale na teh območjih.

V povezavi s pašo je bilo izvedenih več pilotnih ukrepov za nadzor požarov v občinah São Pedro do Sul, Vila Nova de Paiva, Vouzela in Castro Daire, ki skupaj obsegajo približno 250 hektarjev.

Nadzorovani požar zajema uporabo požara pri upravljanju prostorov gozdnih območij pod nadzorovanimi pogoji in posebnimi postopki v skladu z načrti nadzorovanega požara. Nadzorovani požar se vedno izvaja pod odgovornostjo akreditiranega tehnika s tehničnim usposabljanjem za uporabo nadzorovanega požara, kar je dejavnik, ki je bistvenega pomena za njegovo operativno uporabo.

Pilotna območja za izvajanje nadzorovanega požara so bila izbrana na podlagi opredelitve strateških točk za ravnanje z gorivom v regiji in požarnega vedenja med dogodki med letoma 1990 in 2017. Nadzorovani požar (imenovan tudi predpisani požar/požig) je zelo pomemben za preprečevanje požarov z ohranjanjem obremenitve gozdnega goriva pod kritičnimi ravnmi. Nadzorovani požar je bil uporabljen v majhnih zaplatah gozda in grmišč v združljivih vremenskih razmerah. Zato je bil pomemben del projekta usposabljanje. Skupaj je bilo usposobljenih 100 ljudi, od tega 25 nadzorovanih gasilskih tehnikov, ki usklajujejo in načrtujejo ukrepe, in 75 operaterjev opeklin. Usposabljanje za predpisani požar je trajalo 2 leti (2021-2023) na več dogodkih, kjer so udeleženci imeli priložnost izvesti praktične nadzorovane požarne akcije ter analizirati metode in rezultate uporabe požara. Nadzorovane požarne akcije so potekale v več občinah v regiji.

Te dejavnosti so podpirali izvajalci iz prostovoljnih gasilskih brigad, ki so delovale v občinah na ozemlju Viseu Dão Lafões, različni tehniki, ki so delali z nadzorovanim požarom, in brigade gozdnih žagarjev medobčinske skupnosti. Na ozemlju CIM Viseu Dão Lafões delujeta zlasti dve brigadi gozdarskih sapperjev (glej Politiko in pravni okvir). Vsako brigado gozdarskih sapperjev sestavljajo tri ekipe po pet članov, skupaj štirinajst gozdarskih sapperjev in višji tehnik z diplomo iz gozdarskih znanosti, ki prevzame vlogo vodje brigade. Gozdarji stalno izvajajo različne tradicionalne ukrepe za zmanjšanje porabe goriva, ki dopolnjujejo predpisani požar, da bi na splošno povečali odpornost ozemlja na gozdne požare (spletnomesto CIM).

Predpisani ogenj so v regiji tradicionalno uporabljali, zlasti na gorskih območjih pastirji za obnovo pašnikov. Sežiganje se je običajno izvajalo občasno, izmenično na različnih lokacijah in s ciklom, ki je običajno trajal od 3 do 5 let, odvisno od lokalnih značilnosti.

Med sedmimi nadzorovanimi požarnimi akcijami, ki so se izvajale na ozemlju Viseu Dão Lafões, so bili v okviru projekta ArRiscO zbrani podatki v podporo študiji o izpostavljenosti poklicnih gasilcev dimu. Izmerjeni so bili delci in onesnaževala zraka (ogljikov monoksid, dušikovi oksidi, žveplovi oksidi in skupne hlapne organske spojine), da bi raziskali njihovo vlogo pri kronični obstruktivni pljučni bolezni (KOPB) in astmi. Pripravljeni so bili vprašalniki za ugotavljanje respiratornih simptomov. Ta študija je pripomogla k izboljšanju znanja o učinkih izpostavljenosti gasilcem onesnaženemu zraku zaradi gašenja gozdnih požarov ter pripravila vrsto praktičnih priporočil za zmanjšanje izpostavljenosti in ublažitev zdravstvenih težav (npr. uporaba zaščitne opreme, menjava osebja, zagotavljanje ustreznega usposabljanja, redno spremljanje zdravstvenih razmer).

CIM Viseu Dão Lafões s sodelovanjem v projektu LIFE NIEBLAS sodeluje pri ponovnem pogozdovanju nekaterih območij, ki so jih prizadeli požari z avtohtonimi vrstami (Quercus robur, Quercus pyrenaica e Quercus suber). CIM uporablja inovativne oblike namakanja, in sicer uporabo vode iz megle, ki jo zajamejo zbiralniki megle in posamezni rezervoarji, da se poveča stopnja preživetja zasajenih dreves. Cilj je omogočiti trajnostno obnovo gozdov in vodonosnikov ter tako okrepiti odpornost ekosistemov Viseu Dão Lafões.

Med projektom je bilo izvedenih več dejavnosti spremljanja za nadzor stanja tal (kemična in mikrobiološka analiza) in vegetacije (dejavnosti vzorčenja in daljinskega zaznavanja). Rezultati projekta so pokazali, da predpisana opeklina ne vpliva negativno na stanje tal, niti ne vpliva na korenine rastlin, niti na opraševalce. Regeneracija se je naravno zgodila po nekaj mesecih od uporabe požara. Ovratnice z GPS so bile uporabljene za sledenje gibanja in vedenja živali (predvsem ovc in koz). Rezultati kažejo, da na splošno raje pasejo območja, kjer je bila predpisana opeklina in se je začela regeneracija.

V projekt krajinskega požara so bili vključeni deležniki iz javnih uprav, podjetij, civilne družbe in akademskih krogov. Usposabljanje za predpisane požare je vključevalo več tehnikov iz gozdarskih tehničnih uradov, občinskih služb civilne zaščite, občinskih gasilcev, prostovoljnih gasilcev, gozdnih jadralcev, enote za zaščito in reševanje v izrednih razmerah (UEPS) nacionalne republikanske garde, Inštituta za varstvo narave in gozdov (ICNF) ter Nacionalnega organa za izredne razmere in civilno zaščito (ANEPC). Lokalni kmetje so bili vključeni v izbiro parcel, na katerih se izvaja nadzorovan požar, in dajanje prednosti lokacijam, na katerih bi bilo mogoče intervencijo z ognjem kombinirati z obstoječo pašo ali z možnostjo ustvarjanja pogojev za pašo.

Organizirana je bila pobuda za mreženje z drugimi projekti LIFE (Life Maronesa, Life LiveAdapt, Life Montado-Adapt, Life Scrubsnet, Life Desert Adapt, Life Regenerate), da bi preučili možne sinergije. Ker imajo vsi projekti različne oblike sodelovanja z zasebnimi in javnimi kmetijami, se je razvoj mreže kmetij izkazal kot priložnost za povezovanje različnih lastnikov.

Zahteva po zaščiti in pomoči ljudem in virom (naravnim in materialnim) na ozemlju Viseu Dão Lafões spodbuja medobčinsko skupnost (CIM) k podpori misije civilne zaščite v regiji. Strukturira več projektov za optimizacijo operativnega odziva v fazah preprečevanja/načrtovanja nesreč, kot so opredelitev in analiza tveganj, opredelitev standardov in postopkov, blažitev učinkov in izvajanje ukrepov ozaveščanja ter načrtovanje pomoči/pomoči in obnove. CIM Viseu Dão Lafões je razvil medobčinsko platformo za nujno pomoč in civilno zaščito (VIGIA),namenjeno ekipam civilne zaščite in varnostnim silam za podporo operacijam v času odziva na izredne dogodke. Platforma omogoča načrtovanje posegov na ozemlju v okviru ravnanja z gorivom, pa tudi spremljanje in obvladovanje incidentov na področju civilne zaščite v realnem času.

Vloga CIM je bila okrepljena z zakonodajnim svežnjem za gozdarsko reformo, ki je bil odobren na Portugalskem leta 2017, ter medobčinskimi gozdarskimi tehničnimi uradi in dvema brigadama gozdnih žag, ki sta bili nato ustanovljeni za delovanje v regiji.

Poleg projekta Life Landscape Fire Project je CIM Viseu Dão Lafões sodeloval tudi v drugih projektih, ki jih je financirala EU, kot sta Life NIEBLAS in Interreg Sudoe Climalert. Tako postopoma gradi celovito znanje za obvladovanje požarov. Pričakuje se, da bo sodelovanje z drugimi projekti LIFE, osredotočenimi na kmetijsko gozdarstvo in ekstenzivno kmetovanje, ustvarilo mrežo kmetij, ki bo združevala različne lastnike zemljišč. Ta mreža bi lahko spodbudila in dodatno razširila rezultate posameznih projektov. Nadaljnji potencial ponovitve projekta je odvisen od zmogljivosti za dolgoročno preoblikovanje pilotnih ukrepov v redne in operativne dejavnosti. Pričakuje se, da bo v okviru projekta Landscape fire LIFE dokončan načrt ponovljivosti in prenosljivosti.

Projekt bi lahko temeljil na znanju, povezanem z lokalno tradicijo in kulturo Viseu Dão Lafões, ki je pri gorskem upravljanju gozdne dediščine vedno uporabljal predpisane tehnike požara in paše.

Drugi elementi uspeha izhajajo iz številnih pričakovanih koristi kombiniranja predpisanih požarov s pašo, zaradi česar je prilagajanje podnebnim spremembam privlačnejše in bolj zaželeno za lokalne kmete (glej tudi oddelek „Stroški in koristi“).

Projekt Life Landscape Fire vključuje tudi ukrepe v Extremaduri (Španija) in uporablja metodologijo, ki se uspešno izvaja v drugih španskih regijah (Andaluzija in Katalonija). To je omogočilo izmenjavo izkušenj pri uporabi predpisanega požara v kombinaciji z nadzorovano pašo med državama. V Ekstremaduri se je poleg pitnikov štelo, da so zavetišča za živali rešitev za prilagajanje naraščajočim temperaturam, hkrati pa dajejo prednost paši na določenih območjih. Izkušnje s pašo, prilagojeno preprečevanju požarov, pridobljene v okviru projekta Mosaic v Extremaduri, so se delile s partnerji projekta Life Landscape Fire Project in odprle nove možnosti za replikacijo na portugalskem območju. Uspešni rezultati, doseženi v Extremaduri, so bili ključni za spodbujanje rešitev v Viseu Dão Lafões. Rezultati kažejo, da so bila pilotna porasla območja, na katerih se je izvajala paša ali na katerih je prišlo do naravnega požara nizke intenzivnosti (s podobnimi značilnostmi kot pri nadzorovanem požaru), izvzeta iz obsežnega požara, ki je maja 2023 prizadel celotno regijo Ekstremadura.

Omejevalni dejavniki so zaskrbljenost med prebivalstvom glede možnih tveganj za uporabo predpisanega požara zaradi splošne negativne konotacije, povezane s požarom. Vendar so prvi pozitivni rezultati projekta ljudem omogočili razumevanje vrednosti tehnike, ki je bila nato splošno sprejeta na ozemlju Viseu Dão Lafões.

Drugi omejevalni dejavniki so odvisnost od meteoroloških razmer in terenskih pogojev (vrsta vegetacije), ki so združljivi s tehniko nadzorovanega požara, ter potreba po ljudeh, usposobljenih za njeno izvajanje.

Skupni stroški projekta Krajinski požar znašajo 2 377 698 EUR (prispevek EU: 1.307.328 EUR), ki zajema dejavnosti na portugalskem in španskem območju. Začetna ocena stroškov za alternativne rešitve za preprečevanje požarov na hektar kaže: 900-1000 evrov za preprosto delo, opravljeno na tradicionalen način z motoriziranim ročnim orodjem; 160-180 € z uporabo nadzorovanega ognja in 60-80 € za plačilo pastirjev za pašo živali kot storitev upravljanja goriva. To nadomestilo se plača za zagotavljanje okoljskih storitev in se med drugim izračuna ob upoštevanju težavnosti in strmine terena ter količine razpoložljivega goriva. Na podlagi najnovejših informacij o izvajanju projekta (zlasti v regiji Ekstremadura) je bil znesek nadomestila za pastirje ponovno izračunan, kot sledi: 102 EUR/hektar pri ekstenzivni paši in 126 EUR/hektar pri linearni paši.

Koristi so številne. S spodbujanjem paše za preprečevanje požarov se lahko ekstenzivna živinoreja ohrani kot pomembna oblika trajnostne proizvodnje hrane z majhnim ogljičnim odtisom. Je tudi instrument za upravljanje in ohranjanje krajine z zmožnostjo preoblikovanja opuščenih območij ali območij z nizko kmetijsko produktivnostjo v območja, ki lahko ustvarijo visokokakovostne proizvode in storitve. Projektno poročilo o socialno-ekonomskem vplivu projekta bo pokazalo, da je ta metoda preprečevanja požarov pomembna za lokalno gospodarstvo in ohranjanje lokalne kulture in tradicije.

Dobro upravljana paša ima več vzporednih okoljskih koristi, kot so izboljšanje rodovitnosti tal, preprečevanje erozije in podpiranje obnavljanja dreves. Pašne živali pomagajo razširjati semena, spodbujajo kroženje hranil v pokrajini in zmanjšujejo kopičenje rastlinske biomase, s čimer zmanjšujejo vpliv podeželskih in gozdnih požarov.

Poleg zmanjšanja velikih požarov lahko predpisani požar pomaga nadzorovati invazivne rastlinske vrste in škodljivce, podpira naravno obnavljanje in zagotavlja prostor za rast novih rastlinskih vrst, kar je lahko privlačno za številne različne vrste živali.

Po požarih leta 2017 je bil na Portugalskem odobren zakonodajni sveženj gozdarskih reform za premagovanje strukturnih težav pri prostorskem načrtovanju. Te težave so postale očitnejše zaradi vse večjih učinkov podnebnih sprememb, ki resno ogrožajo varnost prebivalstva ter gospodarski in družbeni razvoj regije. Kot del tega novega pravnega okvira so bile z resolucijo Sveta ministrov (št.157A/2017) ustanovljene brigade gozdnih sappers, ki morajo posredovati pri postavitvi in vzdrževanju primarnega omrežja za zaščito gozdov pred požari, ukrepih po požaru in ukrepih za nadzor v izrednih razmerah. Spodbujajo ukrepe v skladu s cilji, opredeljenimi v nacionalni strategiji za gozdove in nacionalnem načrtu za zaščito gozdov pred požari.

V okviru tega zakonodajnega svežnja so bili ustanovljeni tudi medobčinski gozdarski tehnični uradi. Medobčinske skupnosti (vključno s CIM Viseu Dão Lafões) so začele prevzemati pomembno vlogo pri obrambi gozdov pred požari in spodbujanju regionalnih politik, kar je privedlo do lokalnih sinergij za prilagajanje.

Leta 2017 je Viseu Dão Lafões CIM začel izvajati medobčinski načrt za prilagajanje podnebnim spremembam, katerega cilj je spodbujati vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v medobčinsko in občinsko načrtovanje. S tem načrtom je ustvarila kulturo prilagajanja v različnih sektorjih in med različnimi akterji, s čimer je okrepila teritorialno odpornost in pripravila skupnost na izzive podnebnih sprememb.

Projekt krajinskega požara se je začel leta 2019 in končal junija 2024. Njegova življenjska doba je bila podaljšana z leta 2022 na leto 2024 zaradi pandemije COVID-19, zaradi katere so bili nekateri ukrepi odloženi.

Da bi bili učinkoviti, je treba predpisani požar redno in redno izvajati v izmeničnih majhnih zaplatah za nadzor požarne ogroženosti na velikem gozdnem območju. Nekaj mesecev po požaru se vegetacija začne obnavljati.  Običajni cikel izvajanja običajno traja od 3 do 5 let. Vloga Viseu Dão Lafões CIM in rezultati načrta ponovljivosti in prenosljivosti projekta LIFE za krajinske požare so ključni za preoblikovanje pilotnih ukrepov v celovito in običajno izvajanje.

André Mota
Chief of the Intermunicipal Environment and Civil Protection Unit

Intermunicipal Community Viseu Dão Lafões
e-mail: andremota@cimvdl.pt

MANIFESTO Več ekstenzivne živinoreje, več biotske raznovrstnosti za Evropo (skupna objava različnih projektov Life o upravljani paši, v španščini) https://life.cimvdl.pt/wp-content/uploads/2022/09/Manifesto_maisPecuariaExtensiva_maisBiodiversidade.pdf

Newsletter projekta Krajinski požar, marec 2023. https://life.cimvdl.pt/new-methodologies-for-forest-fire-prevention-newsletter-march-2023/?lang=en