Modeliranje scenarijev potreb po vodi in razpoložljivosti za sedanjo in prihodnjo rabo tal in podnebje v Savskem bazenu

170 Simulacije z vodnimi viri LISFLOOD za 30-letna obdobja z različnimi kombinacijami spremembe rabe zemljišč in podnebnih sprememb so bile ovrednotene glede na njihov vpliv na povezavo voda-hrana-energija-okolje v Savskem bazenu.
Za porečje Save smo v tej študiji ugotovili, da ima intenzivnejše namakanje potencial za znatno povečanje pridelka, vendar za uresničitev tega ni na voljo dovolj vodnih virov. Če bi se namakanje drastično povečalo, bi to negativno vplivalo tudi na druge sektorje, kot so energetski sektor (zmanjšana razpoložljivost hladilne vode, včasih potencialno manj vode proizvaja vodno energijo), plovba (pogostejši in nižji nizki pretoki) in okolje (kršitve okoljskih pogojev ali pogojev minimalnega pretoka).
Učinki na vodne vire bi bili večji s povečanim namakanjem, da bi se povečal pridelek npr. koruze. To bi povzročilo povečanje povpraševanja po vodi z 2 216 Mm3/leto na 3 337 Mm3/leto. Skupna potreba po vodi v Savskem bazenu bi se še povečala na okoli 6000 Mm3/leto, če združimo povečano namakanje in podnebne projekcije do leta 2100. Povprečni simulirani pridelek koruze bi se lahko povečal s 5,7 tone/ha v sedanjih razmerah na 9,9 tone/ha v primeru povečanega in optimalnega namakanja. Znatno povečanje namakanja, ki bi privedlo tudi do znatnega povečanja pridelka, bi povzročilo pomanjkanje vode v nekaterih delih porečja Save. Prav tako ni dovolj vode za namakanje vseh območij, ki so omejena z vodo za rast pridelkov.

Obstoječi namakalni načrti in namakanje območij, ki so bila prej opremljena za namakanje (po podatkih FAO), se zdijo z vidika vodnih virov bolj izvedljivi.
Vrhovi poplav naj bi zaradi predvidenih sprememb rabe zemljišč v Savskem bazenu ostali nespremenjeni do leta 2050. Vendar pa s projekcijami podnebnih sprememb simuliramo skupno povečanje vrhov poplav s 13 % za obdobje 2011–2040 in 23-odstotnim povečanjem za obdobje 2071–2100.
Nizki tokovi rek se v scenarijih za obdobje 2011–2040 zmerno zmanjšujejo. Za konec stoletja 2071-2100 se predvideva, da se bodo vrednosti nizkega pretoka zmerno povečale v primerjavi s podnebjem pod nadzorom 1981-2010. Prekomerno namakanje bi povzročilo močno zmanjšanje izpustov z nizkim pretokom za 50–60 %. Podobna opažanja so mogoča tudi pri ekoloških tokovih.

Ti trendi lahko vplivajo na plovbo po glavni reki Savi.
Razpoložljivost
vode za proizvodnjo energije – hidroelektrarne in hladilna voda za termoelektrarne in jedrske elektrarne – naj bi se v skladu z RCP4.5 do leta 2030 v povprečju zmanjšala za 3,3 %, medtem ko bi RCP8.5 povzročil 1,3-odstotno povečanje. Simulacije ob koncu stoletja prinašajo 17,6 % višji Q50 za RCP4.5 in 23,1 % višji RCP8.5. Prekomerno namakanje bi lahko vplivalo na razpoložljivost vode za proizvodnjo električne energije, zlasti za hlajenje termoelektrarn. Rezervoarji za hidroelektrarne bi se lahko spremenili v večnamenske rezervoarje, ki bi služili tudi potrebam po namakanju in obvladovanju poplav ter tako služili več namenom.