Sonaravne rešitve za gospodarjenje s kmetijskimi vodami in prehransko varnost

Dostopnost do čistih in zadostnih vodnih virov za kmetijstvo je ključnega pomena za trajnostno prehrano vse večjega svetovnega prebivalstva. Sonaravne rešitve obetavno prispevajo k povečanju razpoložljivosti in kakovosti vode za proizvodne namene in prehrano ljudi, hkrati pa si prizadevajo za ohranitev celovitosti in resnične vrednosti ekosistemov. Vendar izvajanje uspešnih sonaravnih rešitev za gospodarjenje z vodo ni lahka naloga, saj so številni ekosistemi že močno degradirani in se izkoriščajo bolj, kot je njihova regenerativna zmogljivost. Poleg tega so ekosistemi veliki in zapleteni, številni vpleteni deležniki pa imajo lahko nasprotujoče si interese. Zato je za izvajanje sonaravnih rešitev potreben strukturiran in celovit pristop, ki se začne z vrednotenjem storitev, ki jih zagotavlja ekosistem. Celoten sklop vrednosti uporabe in neuporabe v denarnem smislu zagotavlja dejansko podlago za usmerjanje izvajanja sonaravnih rešitev, ki se v idealnem primeru izvaja v skladu s transdisciplinarnimi načeli, tj. dopolnjeno z znanstvenim poznavanjem ekosistema in poznavanjem posameznega primera v postopku prilagodljivega odločanja, ki vključuje ustrezne deležnike.

V tem dokumentu za razpravo je bilo ocenjenih enaindvajset študij primerov sonaravnih rešitev z uporabo nereprezentativnega vzorca, da bi se učili iz uspešnih in neuspešnih izkušenj ter opredelili morebitne vzročne zveze med dejavniki, ki so značilni za izvajanje sonaravnih rešitev. Študije primerov dajejo manjšo vlogo vrednotenju ekosistemskih storitev, ki je področje, za katero literatura še vedno razvija smernice. Manj uspešni projekti na področju gospodarjenja z vodami imajo pogosto neustrezno dejansko in znanstveno podlago ter neusklajeno ali nezadostno vključenost zainteresiranih strani in pomanjkanje dolgoročnega načrtovanja. Uspešne študije primerov kažejo na zadovoljivo razumevanje delovanja ekosistemov in pomena večdeležniških platform, dobro opredeljenih shem financiranja, realističnih sistemov spremljanja in ocenjevanja ter vzdržljivosti njihovih nosilcev.