Prilagajanje javnega zdravja podnebnim spremembam v državah OECD

Študija analizira vlogo nacionalnega upravljanja pri pripravi zdravstvenega sektorja na podnebne spremembe. Vključenih je šest evropskih držav: Belgija, Francija, Irska, Luksemburg, Švica in Združeno kraljestvo. Avtorji proučujejo tri ključne razsežnosti prilagajanja na področju zdravja na nacionalni ravni:

• medsektorsko sodelovanje,
• vertikalna koordinacija
• nacionalno načrtovanje prilagajanja na področju zdravja.

Vključeni so praktični primeri iz pregledanih nacionalnih uprav. Skupno je bilo s sistematičnim spletnim iskanjem, samoporočanjem (s strani držav) in analizo vsebine zbranih 175 pobud za prilagajanje podnebnim spremembam. Izključene so bile med drugim pobude, ki niso bile izrecno osredotočene na zdravje ali CCA.

Ključne ugotovitve so:

1. skoraj polovica pobud na nacionalni ravni obravnava zdravje na splošno, tj. ne izkorišča posebnih zdravstvenih tveganj, od katerih ...
2. največ pozornosti je namenjene nalezljivim boleznim in tveganjem, povezanim s toploto
3. v nasprotju s tem lokalne oblasti obravnavajo tveganja poplav in neviht, vendar komaj nalezljive bolezni
4. običajno so prizadevanja za CCA na nacionalni ravni porazdeljena v razmerju 2:1 med temeljnimi deli (tj. priprava podlage za CCA) in dejanskimi izvedbenimi ukrepi.
5. nacionalne vlade pogosto omejujejo nasprotujoče si ali razdrobljene institucionalne ureditve ter nizka politična in/ali javna prednostna razvrstitev
6. ni „srebrne rešitve“ za upravljanje CCA v zdravstvenem sektorju, temveč ustrezna dodelitev in usklajevanje pristojnosti in virov po posameznih državah med sektorji, ravnmi upravljanja in kategorijami prilagajanja.