Pametna poraba denarja za prilagajanje

Razprave o financiranju prilagajanja so se večinoma nanašale na postopek: kako bi bilo treba zbrati sredstva ter kako bi bilo treba upravljati in spremljati porabo za prilagajanje. Namen tega dokumenta je preusmeriti pozornost razprave nazaj k vsebini prilagajanja z vprašanjem, kakšna bi bila „dobra prilagoditev“ v državah v razvoju. Trdimo, da je kratkoročno najboljša uporaba sredstev lahko za „mehke“ ali manj oprijemljive razvojne dejavnosti, ki povečujejo sposobnost prilagajanja. Vzpostavitev minimalne ravni prilagoditvene zmogljivosti povsod je osrednjega pomena za učinkovito, uspešno in pravično prilagajanje ter prinaša takojšnje koristi ne glede na prihodnje podnebne ureditve. Razpravljamo o številnih operativnih izzivih pri izvajanju tovrstnega prilagajanja, vključno s skrbjo za dodatnost, ki otežuje vključevanje prilagajanja in razvoja, ter dajanjem prednosti „konkretnim“ in bolj prepoznavnim projektom prilagajanja. Odprto puščamo vprašanje, ali in kako bo prilagoditveni režim, ki izhaja iz sporazumov iz Cancuna, lahko zagotovil pametne prilagoditvene odločitve, vendar naša analiza priznava, da je potreben nadaljnji institucionalni razvoj.