Krepitev toplotne odpornosti v Zagrebu na Hrvaškem

Ključna spoznanja

O območju

Podnebne grožnje

Urbanizacija in podnebne spremembe vse bolj povzročajo vroča poletja v Zagrebu. V zadnjih desetletjih se je podnebna klasifikacija regije spremenila iz „vlažnega zmernega toplega podnebja s toplimi poletji“ v „vlažnega zmernega podnebja z vročimi poletji“. Zaradi podnebnih sprememb sta se povečali pogostost in intenzivnost vročinskih valov. Med vročinskimi valovi so temperature zraka v mestnih območjih znatno višje kot v okoliških primestnih in podeželskih območjih. Ta tako imenovani učinek urbanega toplotnega otoka lahko povzroči povečanje temperature za 3-5 ° C. Zato je lokalna temperatura posledica kombiniranih učinkov globalnih podnebnih sprememb in lokalnih dejavnikov, kot je urbanizacija. Poleg tega vročinski stres ni enakomerno porazdeljen po mestnih območjih, kar pomeni, da so nekatera območja bolj prizadeta kot druga. Brez nadaljnjih ukrepov naj bi se vročinski stres v prihodnosti še povečal. Toplota vpliva na vse sektorje, predvsem pa na zdravje in dobro počutje prebivalcev.

Ekstremni vremenski dogodki bodo v prihodnosti pogostejši, saj se podnebje spreminja. Zagreb mora prilagoditi svoje procese in infrastrukturo!

Tomislav Tomašević, župan mesta Zagreb

Razlike v porazdelitvi toplote

Ko je mesto Zagreb leta 2020 prizadel velik potres, je bil proces obnove obravnavan kot priložnost za celovitejšo obravnavo vse večjega toplotnega stresa. Kot prvi korak je bila izdelana toplotna karta za eno mestno okrožje, analizirani pa so bili tudi vplivi toplote na različne sektorje. Prostorska porazdelitev toplote je pokazala precejšnje temperaturne razlike do 4 °C v istem stavbnem bloku, ki so bile predvsem posledica obstoja ali neobstoja zelene infrastrukture. Na splošno so bila območja, bogata z zeleno infrastrukturo, hladnejša od tistih brez nje.

Spodnja slika prikazuje temperaturne razlike po različnih območjih mestnega središča Zagreba v poletnih mesecih leta 2020. Zagotavlja celovito vizualno predstavitev urbane krajine. Predvsem kaže znaten temperaturni kontrast med štirimi različnimi območji mestnega središča. Park Zrinjevac, del mestnega središča z bujno drevesno krošnjo in živahnim parkom, izstopa, saj so temperature površja na tem zelenem, zasenčenem območju precej nižje v primerjavi z okoliškim urbanim okoljem. To poudarja hladilni učinek zelenih površin v mestih in ponuja dragocen vpogled v možnosti preprečevanja mestne vročine.

Na podlagi začetne analize je bil predlagan sklop sonaravnih rešitev, da bi se dosegel hladilni učinek. Za celostno načrtovanje prilagoditvenih ukrepov in preprečevanje neprilagojenosti je bila v sodelovanju z Univerzo v Zagrebu (Oddelek za geofiziko) izvedena celovitejša toplotna ocena na nivoju celotnega mesta.

Izvajanje zelenih rešitev

Na podlagi analize mestne distribucije toplote na ravni blokov so bile v proces obnove vključene zelena infrastruktura in sonaravne rešitve. Podrobna analiza pilotnega sklopa je pokazala koristi za različne sektorje, kot so zdravstvo, promet in energetika. Zelene površine imajo na primer tudi družbeni učinek, saj povečujejo kakovost življenja in spodbujajo druženje. Pozitivni učinki na zdravje vključujejo izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje zdravstvenih tveganj za ranljive skupine. Te številne koristi so bile upoštevane pri načrtovanju rešitev. Spodnja slika prikazuje predlagane zelene infrastrukture in sonaravne rešitve v pilotnem bloku.

Osredotočanje na prilagajanje podnebnim spremembam na ravni okrožij olajša iskanje ustreznih rešitev, ki ustrezajo lokalnim okoliščinam in jih je nato mogoče vključiti v širši okvir. Sodelovanje širokega kroga deležnikov - mestne uprave, urada za prostorsko načrtovanje, prebivalcev v bloku, nevladnih organizacij in akademskih krogov - je ključnega pomena za iskanje najboljše možne rešitve.

Obnova mesta po potresu je bila priložnost za celovito študijo toplotne obremenitve in poznejše izvajanje zelene infrastrukture in sonaravnih rešitev v mestnih blokih. Tekoči pilotni projekti, kot sta ozelenitev mesta (ki vključuje arhitekturno zasnovo in sajenje 1500 dreves po vsem mestu, zlasti v izobraževalnih ustanovah) in Greenscape (projekt, katerega cilj je razviti tehnične in finančne predpogoje za uvedbo zelene infrastrukture in sonaravnih rešitev), so prav tako zagotovili rešitve.

Eden glavnih ciljev zagrebške mestne uprave je ekologizacija mesta. Zavezani smo znatnemu širjenju mestnih zelenih površin, zlasti s poudarkom na možnostih za ozelenitev v naših mestnih blokih.

Luka Korlaet, podžupan mesta Zagreb

Povzetek

Več informacij

Kontaktni podatki