Srednjegorsko prilagajanje podnebnim spremembam

Ključna spoznanja

O regiji

Podnebne grožnje

Sredozemska gorska območja so zelo občutljiva na podnebne spremembe. Manjša razpoložljivost vode, daljše in hujše suše ter več gozdnih požarov ogrožajo sredozemske gorske skupnosti. V zadnjih desetletjih so opuščanje podeželja in upadanje gospodarskih dejavnosti povzročili izgubo značilnega krajinskega mozaika v regiji, zaradi česar so se prej raznolika gorska pobočja poenotila. S to spremembo so se zmanjšale bistvene ekosistemske storitve, kot sta oskrba z vodo na območjih nižjih povodij in shranjevanje ogljika v tleh, kar ogroža trajnost in ekonomsko vzdržnost lokalnega kmetijstva in gozdarstva.

Kmetijsko-silvo-pašniški krajinski mozaiki kot ključ do prilagajanja podnebnim spremembam

Figure 1: Experimental plots for scrubland clearing and regenerative livestock management in Ajamil de Cameros, La Rioja, Spain. Image Credit: LIFE MIDMACC project.

Rezultati spremljanja kažejo, da:

• Na ravni krajine: Manjše površine izboljšujejo heterogenost krajine ter povečujejo raznolikost rabe zemljišč in biotsko raznovrstnost. S tem se izboljša tudi estetika krajine, zaradi česar je krajina privlačnejša za turistično uporabo. Zaradi vse večjega števila pašnikov se povečuje tudi živinoreja. Poleg tega dejavnosti čiščenja zmanjšujejo gozdne požare in požgana območja.
• Na ravni ploskve: Kombinacija čiščenja grmičevja in ekstenzivne živinoreje pozitivno vpliva na kakovost tal ter povečuje dušik v tleh in ogljik, shranjen v organskih snoveh. Ustvarja tudi raznolike in produktivne travnike z visoko hranilno vrednostjo. Rastlinska odeja in pogostost paše živine, ki vplivata na pašni pritisk, povzročata precejšnje razlike v vlažnosti tal. Velika pogostost paše živine povečuje odtekanje vode brez očitnega povečanja erozije tal. Pašna območja imajo večjo pokritost z zelnatimi rastlinami in stročnicami, vendar manj trav, zaradi česar je težko določiti idealno pogostost paše, da se zagotovi največja raznovrstnost rastlin.

Obnova pašnikov s čiščenjem grmišč skupaj z regenerativnim upravljanjem živine neposredno pozitivno vpliva na kakovost tal ter raznolikost in kakovost pašnikov, ne da bi to pomenilo višje stopnje erozije.

Koordinator projektov Eduard Pla, CREAF in LIFE MIDMACC.

Vključevanje lokalnih in regionalnih deležnikov

Trden participativni pristop, ki vključuje opredelitev in dejavno vključevanje vseh ustreznih deležnikov lokalne skupnosti, je bil osrednjega pomena za vključevanje različnih vidikov v proces prilagodljivega upravljanja. Ta pristop je bistven za doseganje dobrega upravljanja, spodbujanje vključujočega odločanja, povečanje preglednosti in izboljšanje odgovornosti pri upravljanju krajine. Z vključevanjem mnenj deležnikov je postopek zagotovil tudi učinkovitejše in bolj trajnostno izvajanje pobud.
Ustanovljeni so bili
štirje participativni organi, vključno s tremi regionalnimi odbori in nadregionalno delovno skupino, ki vključuje 202 deležnika na podlagi zemljevida akterjev. Deležniki so zastopali različna ozemlja, socialno-ekonomske sektorje, povezave, področja delovanja in spole:

• Regionalni odbori: Ustanovitev treh odborov regionalnih akterjev po enega na regijo je bila pomembna za uspešno izvajanje ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. Omogočila je vključitev ključnih predstavnikov kmetijstva, živinoreje in gozdarstva, lokalnih in regionalnih uprav, raziskav, okoljskih združenj in civilne družbe. Na petnajstih sejah so odbori oblikovali, razvili in ocenili različne prednostne prilagoditvene ukrepe. Srečanja so omogočila tudi ohranjanje stalnega in posodobljenega informacijskega kanala ter dialoga o napredku dejavnosti.
• nadregionalna delovna skupina: Glavni cilj te delovne skupine je bil vključiti vlade La Rioje, Aragonije in Katalonije ter skupaj oblikovati usklajen politični okvir. Projektna skupina LIFE MIDMACC je te regije izbrala, ker so sosednje regije ter zaradi skupnih izzivov in groženj. Predstavniki vseh regionalnih odborov so zagotovili vključitev ključnih sektorjev, kot so vinogradi, gozdovi in živinoreja, pa tudi javna uprava, raziskave in industrija. Na štirih srečanjih s 37 udeleženci so prednostno obravnavali 16 najpomembnejših ovir, ki so jih opredelili regionalni odbori, in predlagali 37 rešitev. Skupina je dala prednost tudi prilagoditvenim ukrepom, ki so jih regionalni odbori opredelili za izboljšanje prilagoditvenih ukrepov v javnih politikah.

Figure 2: Meetings of the Regional Committee and the Supra-Regional Working Group. Image Credit: LIFE MIDMACC project.

Priporočila za prilagodljivo upravljanje sredozemskih srednjegorskih območij

Rezultati petletnega projekta omogočajo naslednja glavna priporočila za uspešno prilagajanje podnebnim spremembam s prilagodljivim upravljanjem:

Okrevanje pašnikov

• Zagotovitev letnega financiranja z javnimi politikami za ciljno usmerjeno čiščenje grmičevja, saj ta praksa zagotavlja dokazane okoljske, krajinske in socialno-ekonomske koristi, zaradi česar je na izbranih območjih zelo stroškovno učinkovita.
• Pašna ustrezna gostota živine, ki je usklajena s pašno zmogljivostjo posameznega območja in se vsako leto ali vsaki dve leti prilagodi trenutnim podnebnim razmeram.
• Sprejeti prakse regenerativne paše, kot sta rotacijsko ali celostno upravljanje, pri katerih se za kratka obdobja uporablja visoka gostota živine, ki jim sledijo daljša obdobja obnovitve. Ta pristop podpira produktivnost, izboljšuje kakovost tal in spodbuja dobrobit živali.
• Paša različnih vrst živine.
• Strateško porazdeliti očiščena območja po upravljanih prostorih, da se razširijo pašne poti, s čimer se živini omogoči dostop do različnih pašnih virov po vsem ozemlju. Spodbude za ograje, slane postaje in vodna korita za učinkovito vodenje pašnih poti bi morale podpirati to dejavnost.

Obsežna živinoreja

• Zagotoviti usposabljanje za pastirje o tehnikah regenerativne in gozdno-pašne živinoreje za podporo trajnostnemu in učinkovitemu upravljanju zemljišč.
• Povečati donosnost kmetij s povečanjem vrednosti proizvodov, zlasti mesa, s strategijami, kot so spodbujanje prodaje neposredno potrošnikom, zagotavljanje davčnih ugodnosti za živinorejce, vzpostavitev kakovostne blagovne znamke za regenerativno ekstenzivno živino in izvajanje mobilnih klavnic.
• Ohraniti in povečati osnovne javne subvencije za podporo dohodkom živinorejcev. Priporočila za povečanje pomoči vključujejo:
• Vzpostaviti pravne mehanizme, ki zagotavljajo, da vrednost, ki jo ustvarja gorski ekosistem, kot so voda, hidroelektrična energija, sekvestracija ogljika, biotska raznovrstnost in možnosti za rekreacijo, koristi lokalnemu prebivalstvu.
• Prilagoditi koeficient upravičenosti do paše, da se gozdna paša vključi v skupno kmetijsko politiko.
• Vključitev vseh koristi, povezanih z okoljem, krajino in podnebnimi spremembami, v subvencije iz skupne kmetijske politike.
• Podpora živinorejcem z omogočanjem digitalne paše s spremljanjem premikov živine s sistemom GPS, izboljšanjem pokritosti omrežja in posodobitvijo poti.

Povzetek

Več informacij

Kontaktni podatki