Glavne poti, po katerih suša in pomanjkanje vode zaradi podnebnih sprememb vplivata na zdravje ljudi, in možne strategije za obvladovanje tveganj
_{Vir: Prilagojeno iz slike 1 Salvador et al. (2023) na podlagi licence Creative Commons 4.0 in z dovoljenjem avtorjev}

Zdravstvena vprašanja

Suša in pomanjkanje vode vplivata na zdravje in dobro počutje na več načinov, vključno s pomanjkanjem pitne vode (za pitje in sanitarne namene), večjo verjetnostjo bolezni, ki se prenašajo z vodo, hrano in prenašalci bolezni, požari v naravi in slabo kakovostjo zraka ter neustrezno prehransko varnostjo in podhranjenostjo. Suša lahko tudi poslabša verjetnost drugih ekstremnih dogodkov, povezanih s podnebjem, in z njimi povezanih vplivov na zdravje. Suša lahko na primer poveča vročinske valove, kar vodi do večjega toplotnega stresa. Prav tako lahko poveča tveganje poplav ali izbruhov nalezljivih bolezni, kadar po sušnih obdobjih pride do močnega deževja (Ebi et al., 2021; Semenza idr., 2012). Voda je ključnega pomena za vse vidike življenja. Pomanjkanje vode lahko zato povzroči kaskadne učinke v družbenih in gospodarskih sistemih, kar nazadnje vpliva na možnosti preživljanja, telesno zdravje ter duševno zdravje in dobro počutje. Za kmete in sezonske kmetijske delavce lahko suša povzroči izgubo dohodka in brezposelnost ter prisilne notranje in čezmejne migracije, kar povzroča duševne stiske (Stanke idr., 2013; UNDRR, 2021). Zaradi zapletene in kaskadne vloge, ki jo ima voda v družbi in različnih sektorjih, lahko suša povzroči dolgotrajne posledice za zdravje, na primer zaradi spremenjenih možnosti preživljanja. Suša lahko vpliva tudi na območja, ki niso neposredno izpostavljena suši, in sicer zaradi višjih cen uvoženih živil, katerih proizvodnjo je prizadela suša.

Vplivi na zdravje zaradi pomanjkanja pitne vode

Zmanjšana oskrba gospodinjstev z vodo zaradi omejitev prostornine ali časa dostopa lahko povzroči slabo umivanje rok in higienske prakse, kar lahko privede do bolezni prebavil ter okužb kože in oči (Stanke idr., 2013). Zlasti ogrožene so populacije, ki so odvisne od zasebne oskrbe z vodo, in ljudje, ki iščejo alternativno oskrbo z vodo v obdobjih pomanjkanja vode (npr. iz zasebnega zbiranja vode). Zmanjšana javna oskrba z vodo, tudi za namakanje in proizvodnjo hrane, lahko ogrozi zdravje ljudi, če zaradi slabe razpoložljivosti vode pride do uporabe neobdelane vode za namakanje kmetijskih rastlin, kar povečuje tveganje izbruhov bolezni, ki se prenašajo s hrano (Semenza idr., 2012). Poleg tega je ogrožena tudi živilskopredelovalna industrija, saj lahko nezadostna oskrba z vodo privede do nižjih higienskih standardov in povečanega tveganja za bolezni, ki se prenašajo s hrano (Bryan idr., 2020).

Sušne razmere lahko privedejo do manjše razredčitve težkih kovin in organskih onesnaževal, vključno z ostanki zdravil, v vodnih telesih. Iz tega izhajajoča zdravstvena tveganja izhajajo iz neposrednega stika s kopalno vodo ali pitno vodo, ki ni posebej obdelana, ali posredno prek prehranske verige (Sonone idr., 2020). Posredno ohranjanje vode med sušami vodi v manj vode za redčenje in višje koncentracije onesnaževal v pritoku odpadnih voda, kar lahko preseže zmogljivosti čiščenja sistemov odpadnih voda in negativno vpliva na kakovost vode (Chappelle idr., 2019).

Bolezni, ki se prenašajo z vodo

Suše lahko poslabšajo kakovost vode s spodbujanjem rasti patogenov in povečanjem koncentracije onesnaževal v vodnih virih. Evropske države imajo običajno dobro regulirano in kakovostno nadzorovano javno oskrbo z vodo, ki večinoma preprečuje izbruhe bolezni z zagotavljanjem varne pitne vode. V kopalnih vodah se mikrobiološke nevarnosti za zdravje pojavijo v sušnih obdobjih, ko se koncentracije patogenov (npr. škodljivih bakterij E. coli) v vodi povečajo zaradi nižjih vodostajev in nizkih pretokov, višjih temperatur vode, nižjih ravni kisika, višjih koncentracij soli in hranil ter višjih koncentracij patogenov v rečnih strugah in bližnjih tleh (Mosley, 2015; Coffey idr., 2019). Različni patogeni (vključno z virusi, bakterijami in paraziti) lahko povzročijo različne bolezni, ki se prenašajo z vodo in povzročajo gastrointestinalne simptome ali okužbe kože (EEA, 2020a). Nizki tokovi in višje temperature vode povečujejo stratifikacijo v kopalnih vodah, tj. ločevanje toplejših in hladnejših vodnih plasti, kar spodbuja cianobakterijsko in

škodljivo cvetenje alg (Mosley,

 2015; Coffey idr., 2019). Cianobakterije (večinoma v sladki vodi) in alge (v morskih vodah) lahko proizvajajo toksine, ki so škodljivi za ljudi zaradi stika s kožo, nenamernega zaužitja onesnaženega kopanja ali okužene pitne vode ali morskih sadežev. Ti patogeni lahko povzročijo draženje kože in oči, simptome, podobne alergijam, bolezni prebavil, poškodbe jeter in ledvic, nevrološke motnje in raka (Melaram idr., 2022; Neves idr., 2021).

Bolezni, ki se prenašajo z vektorji

Suša vpliva na porazdelitev in številčnost prenašalcev bolezni, kot so komarji in klopi, kar lahko poveča tveganje za bolezni, ki se prenašajo z vektorji. Manj konkurentov in plenilcev, brez izpiranja jajc in več organskega materiala v preostalih stoječi vodi v sušnih obdobjih spodbujajo razvoj ličink in rast populacij komarjev (Stanke idr., 2013; Chase and Knight (angleščina). Zlasti za virus Zahodnega Nila (WNV) pomanjkanje vode povzroča, da se ptice (gostitelji rezervoarjev za WNV) in komarji Culex (vektorji za WNV) združijo okoli preostalih vodnih virov in človeških naselij, kar lahko poveča prenos patogenov in tveganje izbruhov mrzlice Zahodnega Nila med ljudmi (Paz, 2019; Cotar idr., 2016; Wang idr., 2010; Shaman idr., 2005).

Zlasti za virus Zahodnega Nila (WNV) pomanjkanje vode povzroča, da se ptice (gostitelji rezervoarjev za WNV) in komarji Culex (vektorji za WNV) združijo okoli preostalih vodnih virov in človeških naselij, kar lahko poveča prenos patogenov in tveganje izbruhov mrzlice Zahodnega Nila med ljudmi (Paz, 2019; Cotar idr., 2016; Wang idr., 2010; Shaman idr., 2005).

Vpliv požarov v naravi in sprememb kakovosti zraka na zdravje

Če ni padavin, se koncentracije drobnih delcev (PM_2,5 in PM₁₀₎v zraku dvignejo in povečajo tveganje za poslabšanje kroničnih težav z dihanjem, razvoj okužb dihal in prezgodnje smrti (EEA, 2023c). Dim zaradi požarov v naravi, povezanih s sušo, še posebej poslabšuje kakovost zraka (predvsem s povečanjem PM_2,5), tudi na mestih, ki so daleč od vira požara. Požari in dim povzročajo učinke na telesno in duševno zdravje, vključno z opeklinami, poškodbami ali smrtjo, težavami, povezanimi s toploto, boleznimi dihal ter srca in ožilja, posttravmatsko stresno motnjo, depresijo in nespečnostjo (Xu idr., 2020; Liu idr., 2015).

Vplivi na prehrano

Suša lahko zmanjša pridelek in povzroči lokalno pomanjkanje nekaterih živilskih proizvodov, kar lahko povzroči višje cene hrane po vsej Evropi (Yusa idr., 2015). Zvišanje cen in manjša razpoložljivost hrane, zlasti hranljivih živil, kot sta sadje in zelenjava, lahko povzročita duševni stres in prehranske premike k cenejšim in manj zdravim živilom ali povzročita preskok obrokov, zlasti v skupinah z nizkimi dohodki (UNDRR, 2021; ECIU, 2023; Evropska agencija za okolje, 2024). Podhranjenost povečuje tudi stroške zdravstvenega varstva in zmanjšuje produktivnost, kar lahko povzroči zdravstvene težave in prispeva k ciklu revščine (OZN, 2021). Najbolj ogroženi zaradi podhranjenosti so ljudje z nižjim socialno-ekonomskim statusom, nosečnice in majhni otroci.

Duševno zdravje & amp; dobro počutje

Suše lahko povzročijo težave z duševnim zdravjem (npr. tesnobo, čustveno in psihološko stisko) in duševne bolezni (npr. depresijo, posttravmatsko stresno motnjo, samomorilne misli), zlasti v skupnostih, ki se zanašajo na vremenske prakse in so zato ranljive za sušo, kot so kmetje in podeželske skupnosti (Yusa et al., 2015). Slabi rezultati na področju duševnega zdravja so večinoma povezani z gospodarskimi posledicami suše. Za kmete so gospodarski učinki, povezani s sušo, običajno posledica izgube pridelka in propada živine, kar povzroča finančne omejitve, brezposelnost, izgubo sredstev za preživljanje in dodaten stres, socialno izolacijo, tesnobo, depresijo in samomor (Vins idr., 2015; Salvador idr., 2023).

Opaženi učinki

Pomanjkanje vode in suše so v EU vse pogostejše in vse bolj razširjene (EGP, 2024). Leta 2019 je pomanjkanje vode prizadelo 38 % prebivalstva EU (Evropska komisija, 2023). Posledice, povezane s sušo, bodo verjetno hujše v regijah z velikim pritiskom na vodne vire, kot je Sredozemlje.

Vplivi na zdravje zaradi pomanjkanja pitne vode

Zaradi na splošno dobro reguliranih javnih sistemov oskrbe z vodo v Evropi so vplivi na zdravje zaradi pomanjkanja pitne vode redki. Kljub temu je pomanjkanje pitne vode v Evropi v zadnjih letih bolj razširjeno zaradi hudih suš. Na primer, v letih 2022 in 2023 v Franciji ter v letih 2023 in 2024 v Španiji so se številne občine soočale z motnjami v oskrbi s pitno vodo. Z oskrbo prebivalstva s pitno vodo, ki se prevaža s cisternami za vodo ali ustekleničeno vodo, so bile v veliki meri preprečene bolezni prebavil ali drugi vplivi na zdravje zaradi pomanjkanja vode. Na Irskem pa so dolgo sušno obdobje in s tem povezane omejitve uporabe vode leta 2018 spodbudili uporabo neobdelane vode, kontaminirane z bakterijo E. coli, za namakanje listnate zelenjave. To je privedlo do enega največjih izbruhov bolezni, ki se prenašajo s hrano, zaradi bakterije E. coli, ki proizvaja toksin (STEC), ki je prizadel skoraj 200 ljudi po vsej državi, pri čemer so nekateri potrebovali hospitalizacijo (Health Protection Surveillance Centre Ireland, 2023, osebna komunikacija).

Bolezni, ki se prenašajo z vodo

Na splošno evropski sistem visokokakovostne oskrbe s pitno vodo in spremljanja večinoma preprečuje prenos bolezni z onesnaženo pitno vodo. Kljub temu je pitna voda iz zasebnih vodnjakov povezana z izbruhi bolezni, ki se prenašajo z vodo. Irska, na primer, kjer po ocenah 15 % prebivalstva uporablja pitno vodo iz zasebnih virov podzemne vode, ima najvišjo stopnjo okužb s STEC (z bakterijo E.coli, ki proizvaja toksin in povzroča želodčne bolezni) v Evropi na leto (ECDC, 2023), od katerih je večina povezana s pitno vodo (Health Service Executive, 2021).

Suša v obdobju 2015–2018 je prispevala k povišanim koncentracijam klorida in sulfata, težkih kovin, arzena in farmacevtskih izdelkov, kot sta metoprolol in ibuprofen, v rekah Laba, Ren in Meuse (Wolff in van Vliet, 2021), kar je povečalo zdravstvena tveganja.

Bolezni, ki se prenašajo z vektorji

Leta 2018 je bilo povečanje števila okužb z virusom Zahodnega Nila v Evropi povezano z mokro pomladjo, ki ji je sledila suša (Semenza in Paz, 2021; ECDC, 2018). Zaradi spreminjajočih se podnebnih razmer v zadnjih nekaj desetletjih se tveganje prenosa virusa Zahodnega Nila po vsej Evropi stalno povečuje. Relativno povečanje tveganja izbruha virusa Zahodnega Nila v obdobju 2013–2022 v primerjavi z izhodiščem v obdobju 1951–2060 je znašalo 256 %, največje relativno povečanje tveganja pa je bilo zabeleženo v vzhodni Evropi (516 %) in južni Evropi (203 %) (EGP, 2022).

Vpliv požarov v naravi in sprememb kakovosti zraka na zdravje

Onesnaženost zraka z drobnimi delci je leta 2020 v EU-27 povzročila 238 000 prezgodnjih smrti (EEA, 2023b). Medtem ko se koncentracije onesnaževal zraka v EU na splošno zmanjšujejo (EGP, 2023b), dolgotrajne suhe razmere in požari v naravi ta upad upočasnjujejo (CAMS, 2023). Požari v naravi povzročajo številne smrti in zdravstvene težave v Evropi, zlasti v Sredozemlju. V študiji, v kateri je sodelovalo 27 evropskih držav, je bilo ocenjeno, da je bilo v letih 2005 in 2008 1 483 oziroma 1 080 prezgodnjih smrti zaradi delcev PM_2,5, ki so jih povzročili požari v vegetaciji, z večjimi posledicami v južni in vzhodni Evropi (Kollanus idr., 2017). Leta 2021 je bilo v vzhodnem in osrednjem Sredozemlju ocenjenih 376 prezgodnjih smrti zaradi kratkotrajne izpostavljenosti spremembam ozona in PM_2,5, ki so jih povzročili požari v naravi (Zhou in Knote, 2023). Med letoma 1980 in 2022 sta bila v 32 državah članicah EEA zabeležena tudi 702 smrtna primera, ki so ju neposredno povzročili požari v naravi. Populacije, ki so jih prizadeli požari v naravi, lahko uživajo tudi večje količine zdravil za zdravljenje motenj spanja in anksioznosti (Caamano-Isorna et al., 2011).

Vplivi na prehrano

Zaradi sušnih razmer se zmanjšujeta razpoložljivost in cenovna dostopnost sveže in zdrave hrane v EU (EGP, 2023a). Vročinski val in suša v Španiji leta 2022 sta povzročila znatno zvišanje cen zaradi hudih izgub pridelka, npr. skoraj +50 % za oljčno olje (ECIU, 2023). Tudi v Španiji so se cene paradižnika, brokolija in pomaranč poleti 2023 zvišale za 25 % na 35 % zaradi izgub pridelkov, povezanih s sušo (Campbell, 2023). Odštevanje Lancet v Evropi ocenjuje, da so leta 2021 vroči in suhi dnevi povzročili zmerno do hudo neustrezno prehransko varnost za skoraj 12 milijonov ljudi v 37 evropskih državah, tj. petino od skoraj 60 milijonov ljudi, ki se skupaj soočajo z vsaj zmerno neustrezno prehransko varnostjo. Leta 2021 je suša 3,5 milijona več ljudi pahnila v neustrezno prehransko varnost v primerjavi s povprečjem v obdobju 1981–2010, pri čemer je bila večja verjetnost med družinami z nizkimi dohodki (Dasgupta in Robinson, 2022; van Daalen idr., 2024).

Duševno zdravje & amp; dobro počutje

Čeprav so možni negativni vplivi suš na duševno zdravje znani, so ti vplivi količinsko opredeljeni v le nekaj študijah. Kmetje in njihovi partnerji imajo običajno bistveno višje stopnje depresije, tesnobe in samomorov v primerjavi s splošnim prebivalstvom. V Franciji je stopnja samomorov kmetov skoraj 40 % višja od splošne populacije (Euractiv, 2022).

Predvideni učinki

Vplivi na zdravje zaradi pomanjkanja pitne vode

Zdi se, da sedanja zelo nizka razširjenost vplivov na zdravje, povezanih z omejitvami javne oskrbe z vodo zaradi pomanjkanja vode, tudi med velikimi evropskimi sušami, kaže, da bodo vplivi na zdravje v prihodnosti ostali omejeni.

Bolezni, ki se prenašajo z vodo

Pričakuje se, da bodo suše še naprej zmanjševale količino in pretok vode lokalno in začasno, s čimer se bo povečalo tveganje za bolezni, ki se prenašajo z vodo, v rekreativnih vodah. Če se ohranijo dobre prakse spremljanja pitne in kopalne vode, je mogoče preprečiti in omejiti vplive na zdravje in dobro počutje ljudi. Vendar se lahko tveganje okužbe poveča, ko uporabniki vode preidejo na alternativne vire pitne vode, kot so zasebni vodnjaki ali zbrana deževnica, zaradi pomanjkanja vode in s tem povezanih omejitev uporabe vode.

Bolezni, ki se prenašajo z vektorji

Sušne razmere skupaj z ustvarjalnimi tehnikami nabiranja vode med prebivalstvom, izpostavljenim suši, lahko povečajo verjetnost razvoja ličink komarjev zaradi povečanja stoječe vode. Povečane sušne razmere v kombinaciji s spremembo razširjenosti komarjev, ki jo povzročajo podnebne spremembe, naj bi povečale pojavnost bolezni, ki jih prenašajo komarji, v nekaterih regijah (Liu-Helmersson idr., 2019). Nasprotno pa bo pričakovano povečanje poletnih suš v južnoevropskih državah, ki trenutno zagotavljajo ustrezne habitate za populacije tigrovih komarjev (Aedes albopictus), kot je severna Italija, v prihodnosti ustvarilo manj primerne pogoje za komarje in zmanjšalo tveganje prenosa bolezni, kot sta čikungunja ali denga (Tjaden idr., 2017).

Vpliv požarov v naravi in sprememb kakovosti zraka na zdravje

Pričakuje se, da se bodo negativni vplivi onesnaževal zraka na zdravje v EU sčasoma zmanjšali, vendar naj bi prah, povezan s sušo, in smog požarov v naravi upočasnila ta proces. Suše in dvig temperature naj bi povečali pogostost in intenzivnost gozdnih požarov ter podaljšali sezono tveganja požarov v naravi, zlasti v sredozemskih državah, pa tudi v zmernih regijah Evrope (EEA, 2024). Pričakuje se, da bo gozdnim požarom izpostavljenih več ljudi v Evropi, saj se območja, izpostavljena požarom, širijo in širijo na mestna območja (EEA, 2020b).

Po scenariju z visokimi emisijami zaradi podnebnih sprememb se do leta 2071–2100 pričakuje znatno povečanje števila smrtnih žrtev zaradi požarov v naravi (138%); v povprečju naj bi bilo izgubljenih 57 življenj na leto (Forzieri idr., 2017).

Vplivi na prehrano

Suše v Evropi in zunaj nje bodo še naprej zmanjševale pridelek. To lahko zmanjša razpoložljivost in dostopnost hrane v Evropi, zlasti za gospodinjstva z nizkimi dohodki, ter povzroči prehranska tveganja in s tem povezane učinke na zdravje (EEA, 2024).

Policy odzivi

Splošne politike, ki obravnavajo pripravljenost na sušo, kot so načrtovanje obvladovanja suše, upravljanje vodnih virov in upravljanje povpraševanja po vodi, lahko pozitivno vplivajo na številne vplive na zdravje, povezane s sušo. Celostni in proaktivni pristopi k obvladovanju tveganja suše izboljšujejo pripravljenost družbe in prispevajo k boljšemu preprečevanju in omejevanju vplivov na zdravje, ne pa k tradicionalnemu, kratkoročnemu in odzivnemu pristopu k krizam zaradi suše. Celostni program Svetovne meteorološke organizacije za obvladovanje suše vključuje tri stebre: (a) spremljanje in zgodnje opozarjanje na sušo, (b) ocena ranljivosti in učinka ter (c) pripravljenost na sušo, njeno blaženje in odzivanje nanjo (Salvador idr., 2023), pri čemer vsako zmanjšuje tveganje posledic suše in s tem povezanih vplivov na zdravje. Tudi strategije prilagajanja, osredotočene na vodni cikel, lahko okrepijo pripravljenost zdravstvenega sektorja na učinke, povezane s sušo, npr. akcijski načrti za toplotno zdravje ter izboljšano spremljanje in obvladovanje bolezni, občutljivih na podnebje.

Razpoložljivost in kakovost vode

Protokol o vodi in zdravju je mednarodni pravno zavezujoč sporazum za države v vseevropski regiji za varovanje zdravja in dobrega počutja ljudi s trajnostnim upravljanjem voda ter preprečevanjem in obvladovanjem bolezni, povezanih z vodo. Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam vključuje zaveze za „izboljšanje usklajevanja tematskih načrtov in drugih mehanizmov, kot so dodeljevanje vodnih virov in vodna dovoljenja“, ter „pomoč pri zagotavljanju stabilne in varne oskrbe s pitno vodo s spodbujanjem vključevanja tveganj podnebnih sprememb v analize tveganja pri upravljanju voda“. Direktiva EU o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, ki nadomeščadirektivo o pitni vodi, ureja javno oskrbo z vodo ter obravnava tveganja, povezana z omejitvami vode in njihovimi učinki na kakovost vode, kar zahteva dodatno spremljanje med sušo. Okvirna direktiva EU o vodah se osredotoča na zagotavljanje, da koncentracije onesnaževal v površinskih in podzemnih vodah ostanejo pod ravnmi, ki niso varne za zdravje ljudi in okolje. Cilj uredbe o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode je spodbujati in olajšati varno ponovno uporabo očiščenih komunalnih odpadnih voda za namakanje v kmetijstvu v odziv na pomanjkanje vode in poslabšanje kakovosti vode, ki je deloma posledica podnebnih sprememb. Direktiva EU o kopalnih vodah spremlja onesnaževala, kot sta E. coli in Enterococci, ter cianobakterije in cvetenje alg v rekreativnih vodah. Samo osem držav članic je doslej pripravilo načrte za obvladovanje suše za nekatera ali vsa svoja vodna območja (tj. Ciper, Španija, Italija, Grčija, Češka, Nizozemska in Slovaška).

Druge nevarnosti za zdravje, povezane s sušo

Za preprečevanje in zaščito ljudi pred vektorskimi nalezljivimi boleznimi bi bilo treba uvesti kampanje ozaveščanja, tehnične smernice za zbiranje deževnice in sisteme operativnega nadzora. Na splošno je celovit in večplasten pristop bistven za obravnavanje različnih vplivov suše na zdravje. Za reševanje vprašanj kakovosti zraka, ki jih povzročajo požari v naravi, povezani s sušo, so ključnega pomena načrtovanje rabe zemljišč, ureditev dejavnosti na nerazvitih zemljiščih in sistemi zgodnjega opozarjanja, kot so EFFIS na ravni EU ter besedilna sporočila na nacionalni in lokalni ravni (ECHO, 2023).

Za zmanjšanje vplivov s prehrano lahko prilagajanje v kmetijskem sektorju, kot so metode kmetovanja z učinkovito rabo vode, prispeva k večji odpornosti na skrajne podnebne pojave, vključno s sušami. Spodbude za zdravo in trajnostno izbiro hrane bodo prav tako zmanjšale vplive na zdravje. Za duševno zdravje in dobro počutje so koristni programi ozaveščanja in usposabljanja ter pobude za kmete, osredotočene na skupnost, vključno s preprečevanjem samomorov (Yusa et al., 2015).

Dodatneinformacije

• Evropski atlas tveganja suše
• Študija primera o subvencioniranem zavarovanju za primer suše za kmete v Avstriji
• Elementi v katalogu virov

Referenčni dokumenti

• Bryan, K., idr., 2020, „The health and well-being effects of drought: assessing multi-stakeholder perspectives through narratives from the UK“ (Poročilo o podnebnih spremembah: ocena večdeležniških vidikov z diskurzi iz Združenega kraljestva), Climatic Change 163(4), str. 2073–2095. https://doi.org/10.1007/s10584-020-02916-x.
• Caamano-Isorna, F. in drugi, 2011, „Respiratory and mental health effects of wildfires: an eco study in Galician municipalities (severozahodna Španija)“, Environmental Health 10(1), str. 48. https://doi.org/10.1186/1476-069X-10-48.
• Campbell, H., 2023, „Fruit and vegetable prices higher in Spain as drought affect yields“ (Cene sadja in zelenjave so višje v Španiji, saj suša vpliva na donose), Mintec Comodity Price and Data Analysis (Cena komodnosti Mintec in analiza podatkov). Na voljo na spletnem naslovu https://www.mintecglobal.com/top-stories/fruit-and-vegetable-prices-higher-in-spain-as-drought-affects-yields (dostop oktobra 2023).
• CAMS, 2023, Europe’s summer wildfire emissions highest in 15 years (Emisije poletnih požarov v naravi v Evropi najvišje v 15 letih), Copernicus Atmospheric Monitoring Service (Storitev programa Copernicus za spremljanje ozračja). Na voljo na spletnem naslovu https://atmosphere.copernicus.eu/europes-summer-wildfire-emissions-highest-15-years (dostop novembra 2023).
• Chappelle, C., et al., 2019, Managing Wastewater in a Changing Climate (Upravljanje odpadne vode v spreminjajočem se podnebju), Kalifornijski inštitut za javno politiko. Na voljo na spletnem naslovu https://www.ppic.org/wp-content/uploads/Managing-wastewater-in-a-changing-climate.pdf.
• Chase, J. M., in Knight, T. M., 2003, „Izbruhi komarjev zaradi suše v mokriščih: Izbruhi komarjev, ki jih povzroča suša, v mokriščih“, Ecology Letters 6(11), str. 1017–1024. https://doi.org/10.1046/j.1461–0248.2003.00533.x
• Coffey, R., idr., 2019, A Review of Water Quality Responses to Air Temperature and Precipitation Changes 2: (Pregled odzivov kakovosti vode na spremembe temperature in padavin zraka 2: Nutrients, Algal Blooms, Sediment, Pathogens“, JAWRA Journal of the American Water Resources Association 55(4), str. 844–868. https://doi.org/10.1111/1752–1688.12711.
• Cotar, A. I., et al., 2016, „Transmission Dynamics of the West Nile Virus in Mosquito Vector Populations under the Influence of Weather Factors in the Danube Delta, Romania“ (Dinamika prenosa virusa zahodnega Nila v populacijah vektorjev komarjev pod vplivom vremenskih dejavnikov v delti Donave, Romunija), EcoHealth 13(4), str. 796–807. https://doi.org/10.1007/s10393-016-1176-y.
• Dasgupta, S. in Robinson, E. J. Z., 2022, „Attributing changes in foodsecurity to a changing climate“ (Pripisovanje sprememb neustrezne prehranske varnosti spreminjajočemu se podnebju), znanstvena poročila 12(1), str. 4709. https://doi.org/10.1038/s41598-022-08696-x.
• Ebi, K. L. in drugi, 2021, Extreme Weather and Climate Change: Population Health and Health System Implications“, Letni pregled javnega zdravja 42, str. 293–315, https://doi.org/10.1146/annurev-publhealth-012420–105026.
• Evropska komisija, 2023, Water shortage and droughts (Pomanjkanje vode in suše). Preprečevanje in blaženje pomanjkanja vode in suše v EU“, Evropska komisija, Generalni direktorat za okolje. Na voljo na spletnem naslovu https://environment.ec.europa.eu/topics/water/water-scarcity-and-droughts_sl (dostop 6. septembra 2023).
• ECDC, 2018, „Epidemiological update: Sezona prenosa virusa Zahodnega Nila v Evropi, 2018“, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Na voljo na spletnem naslovu https://www.ecdc.europa.eu/en/news-events/epidemiological-update-west-nile-virus-transmission-season-europe-2018 (dostop 29. novembra 2023).
• ECDC, 2023, „Surveillance Atlas of Infectious Diseases“ (Nadzorni atlas nalezljivih bolezni), Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Na voljo na spletnem naslovu https://atlas.ecdc.europa.eu/public/index.aspx (dostop 28. novembra 2023).
• ECHO, 2023, Wildfires, European Civil Protection and Humanitarian Aid Operations (Požari v naravi, evropska civilna zaščita in operacije humanitarne pomoči). Na voljo na spletnem naslovu https://civil-protection-humanitarian-aid.ec.europa.eu/what/civil-protection/wildfires_sl (dostop 5. septembra 2023).
• ECIU, 2023, Climate impacts on UK Food imports (Podnebni učinki na uvoz hrane v Združeno kraljestvo). V žarišču: Sredozemska, energetska in amp; podnebna obveščevalna enota. Na voljo na spletnem naslovu https://eciu.net/analysis/reports/2023/climate-impacts-on-uk-food-imports (dostop novembra 2023).
• EEA, 2020a, Upravljanje kopalnih voda v Evropi: uspehi in izzivi, Evropska agencija za okolje. Na voljo na spletnem naslovu https://data.europa.eu/doi/10.2800/782802 (dostop novembra 2023).
• Evropska agencija za okolje, 2020b, Urban adaptation in Europe: kako se mesta odzivajo na podnebne spremembe), Evropska agencija za okolje. Na voljo na spletnem naslovu https://www.eea.europa.eu/publications/urban-adaptation-in-europe (dostop novembra 2023).
• EEA, 2022, Climate change as a threat to health and well-being in Europe (Podnebne spremembe kot grožnja zdravju in dobremu počutju v Evropi: poudarek na vročini in nalezljivih boleznih, Evropska agencija za okolje. Na voljo na spletnem naslovu https://www.eea.europa.eu/publications/climate-change-impacts-on-health (dostop novembra 2023).
• EEA, 2023a, Suša vpliva na ekosisteme v Evropi, Evropska agencija za okolje. Na voljo na spletnem naslovu https://www.eea.europa.eu/ims/drought-impact-on-ecosystems-in-europe (obiskano novembra 2023).
• EEA, 2023b, Europe’s air quality status 2023 (Status kakovosti zraka v Evropi za leto 2023), Evropska agencija za okolje. Na voljo na spletnem naslovu https://www.eea.europa.eu/publications/europes-air-quality-status-2023 (dostop novembra 2023).
• EEA, 2023c, Prezgodnje smrti zaradi izpostavljenosti drobnim trdnim delcem v Evropi, Evropska agencija za okolje. Na voljo na spletnem naslovu https://www.eea.europa.eu/sl/analysis/indicators/health-impacts-of-exposure-to (dostop 14. decembra 2023).
• Evropska agencija za okolje, 2024, Evropska ocena podnebnega tveganja, Evropska agencija za okolje. Na voljo na spletnem naslovu https://www.eea.europa.eu/publications/european-climate-risk- assessment (dostop marca 2024).
• Euractiv, 2022, „Agrifood Special CAPitals Brief: Duševno zdravje v kmetijstvu“, Euractive. Na voljo na spletnem naslovu https://www.euractiv.com/section/agriculture-food/news/agrifood-special-capitals-brief-mental-health-in-farming/ (dostop novembra 2023).
• Forzieri, G., idr., 2017, „Increasing risk over time of weather-related hazards to the European population: a data-driven prognostic study“, The Lancet Planetary Health 1(5), str. e200-e208. https://doi.org/10.1016/S2542-5196(17)30082-7.
• Health Service Executive, 2021, Public Consultation on Climate Action Plan 2021 (Javno posvetovanje o podnebnem akcijskem načrtu za leto 2021). Na voljo na spletnem naslovu https://www.hse.ie/eng/services/list/5/publichealth/publichealthdepts/env/climate-action-plan.pdf (dostop novembra 2023).
• Kollanus, V., et al., 2017, „Mortality due to vegetation fire-originated PM2.5 exposure in Europe – Assessment for the years 2005 and 2008“ (Usmrtnost zaradi izpostavljenosti delcem PM2,5, ki jih povzroča požar vegetacije, v Evropi – ocena za leti 2005 in 2008), Environmental Health Perspectives 125(1), str. 30–37. https://doi.org/10.1289/EHP194
• Liu, J. C. in drugi, 2015, „A systematic review of the physical health impacts from non-occupational exposure to wildfire smoke“ (Sistematični pregled vplivov nepoklicne izpostavljenosti dimu v naravi na telesno zdravje), Environmental Research 136, str. 120–132, https://doi.org/10.1016/j.envres.2014.10.015.
• Liu-Helmersson, J. in drugi, 2019, Climate change may enable Aedes aegypti infestation in major European cities by 2100 (Podnebne spremembe lahko omogočijo okužbo z Aedes aegypti v večjih evropskih mestih do leta 2100), Environmental Research 172, str. 693–699. https://doi.org/10.1016/j.envres.2019.02.026.
• Melaram, R., idr., 2022, „Microcystin Contamination and Toxicity: posledice za kmetijstvo in javno zdravje“, Toxins 14(5), str. 350. https://doi.org/10.3390/toxins14050350.
• Mosley, L. M., 2015, Suša vpliva na kakovost vode v sladkovodnih sistemih; pregled in vključevanje“, Earth-Science Reviews 140, str. 203–214. https://doi.org/10.1016/j.earscirev.2014.11.010.
• Neves, R. A. F. in drugi, 2021, „Harmful algal blooms and shellfish in the marine environment: pregled glavnih odzivov mehkužcev, dinamike toksinov in tveganj za zdravje ljudi“, Environmental Science and Pollution Research 28(40), str. 55846-55868. https://doi.org/10.1007/s11356-021-16256-5.
• Paz, S., 2019, „Effects of climate change on vector-borne diseases: posodobljen poudarek na virusu zahodnega Nila pri ljudeh“, Emerging Topics in Life Sciences 3(2), str. 143–152, https://doi.org/10.1042/ETLS20180124.
• Salvador, C., idr., 2023, Public Health Implications of Surought in a Climate Change Context: A Critical Review“, Letni pregled javnega zdravja 44(1), str. 213–232. https://doi.org/10.1146/annurev-publhealth-071421-051636.
• Semenza, J. C. in drugi, 2012, Climate Change Impact Assessment of Food- and Waterborne Diseases (Ocena učinka bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo, na podnebne spremembe), Critical Reviews in Environmental Science and Technology 42(8), str. 857–890. https://doi.org/10.1080/10643389.2010.534706.
• Semenza, J. C., in Paz, S., 2021, Climate change and infectious disease in Europe: Impact, projection and adaptation“, Lancet Regional Health – Europe 9, str. 100230. https://doi.org/10.1016/j.lanepe.2021.100230.
• Shaman, J., idr., 2005, „Drought-Induced Amplification and Epidemic Transmission of West Nile Virus in Southern Florida“, Journal of Medical Entomology 42(2), str. 134–141, https://doi.org/10.1093/jmedent/42.2.134.
• Sonone, S. in drugi, 2020, Water Contamination by Heavy Metals and their Toxic Effect on Aquaculture and Human Health through Food Chain (Onesnaževanje vode s težkimi kovinami in njihov strupen učinek na akvakulturo in zdravje ljudi prek prehranske verige), Letters in Applied NanoBioScience 10(2), str. 2148–2166. https://doi.org/10.33263/LIANBS102.21482166.
• Stanke, C., idr., 2013, „Health Effects of Surought: a Systematic Review of the Evidence“, PLoS Currents. https://doi.org/10.1371/currents.dis.7a2cee9e980f91ad7697b570bcc4b004.
• Tjaden, N. B., et al., 2017, „Modelling the effects of global climate change on Chikungunya transmission in the 21st century“ (Modeliranje učinkov svetovnih podnebnih sprememb na prenos virusa Chikungunya v 21. stoletju), znanstvena poročila 7(1), str. 3813. https://doi.org/10.1038/s41598-017-03566-3.
• UNDRR, 2021, Posebno poročilo o suši 2021, Global Assessment Report on Disaster Risk Reduction (GAR), Urad Združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč, Ženeva. Na voljo na spletnem naslovu http://www.undrr.org/publication/gar-special-report-drought-2021 (dostop decembra 2023).
• OZN, 2021, The Protocol on Water and Health Driving action on water, sanitation, hygiene and health (Protokol o vodi in zdravju – Spodbujanje ukrepov na področju vode, sanitarnih storitev, higiene in zdravja), Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE) in Regionalni urad SZO za Evropo, New York. Na voljo na spletnem naslovu https://unece.org/sites/default/files/2022-01/ProtocolBrochure_E_ECE_MP.WH_21_WEB.pdf (dostop novembra 2023).
• van Daalen, idr., 2024, The 2024 Europe Report of the Lancet Countdown on Health and Climate Change: doslej največje segrevanje zahteva ukrepanje brez primere, Lancet Public Health. https://doi.org/10.1016/S2468-2667(24)00055-0.
• Vins, H., et al., 2015, The Mental Health Outcomes of Suša: A Systematic Review and Causal Process Diagram“, International Journal of Environmental Research and Public Health 12(10), str. 13251–13275. https://doi.org/10.3390/ijerph121013251.
• Wang, G., et al., 2010, „Dry weather induces outbreaks of human West Nile virus infections“ (Suho vreme povzroča izbruhe okužb z virusom zahodnega Nila pri ljudeh), BMC Infectious Diseases 10(1), str. 38. https://doi.org/10.1186/1471-2334-10-38.
• Wolff, E. in van Vliet, M. T. H., 2021, Impact of the 2018 drought on pharmaceutical concentrations and general water quality of the Rhine and Meuse rivers (Vpliv suše iz leta 2018 na farmacevtske koncentracije in splošno kakovost vode rek Ren in Meuse), Science of The Total Environment 778, str. 146182, https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2021.146182.
• Xu, R., idr., 2020, „Wildfires, Global Climate Change, and Human Health“ (Prostoživeči požari, globalne podnebne spremembe in zdravje ljudi), The New England Journal of Medicine 383(22), str. 2173–2181. https://doi.org/10.1056/nejmsr2028985.
• Yusa, A. in drugi, 2015, Climate Change, Drought and Human Health in Canada (Podnebne spremembe, suša in zdravje ljudi v Kanadi), International Journal of Environmental Research and Public Health 12(7), str. 8359–8412. https://doi.org/10.3390/ijerph120708359.
• Zhou, B. in Knote, C., 2023, „An assessment of excess mortality caused from air pollution caused by wildfires in the Eastern and central Mediterranean basin in 2021“ (Ocena presežne umrljivosti zaradi onesnaženosti zraka, ki jo povzročajo požari v vzhodnem in osrednjem Sredozemlju, v letu 2021), Natural Hazards and Earth System Sciences Discussions, str. 1–44. https://doi.org/10.5194/nhess-2023-111.