European Union flag

Svetovna umrljivost zaradi vročine pri populacijah, starejših od 65 let. Vir: Watts idr., 2020

Zdravstvena vprašanja

Predvidena povišanja povprečne temperature ter pogostosti, intenzivnosti in trajanja vročinskih valov bodo verjetno resno vplivala na javno zdravje v evropski regiji SZO, zlasti med starejšimi in v mestih zaradi učinka mestnega toplotnega otoka. Na svetovni ravni se je v zadnjih 20 letih umrljivost zaradi vročine pri ljudeh, starejših od 65 let, skoraj podvojila in leta 2018 dosegla približno 300 000 smrti. Število smrtnih žrtev v evropski regiji SZO se je v istem obdobju povečalo za več kot 30 % (Watts idr., 2020).

Starost, obstoječa zdravstvena stanja in socialna prikrajšanost so ključni dejavniki, zaradi katerih bodo ljudje verjetno imeli več škodljivih zdravstvenih posledic, povezanih s toploto in ekstremnimi temperaturami (Regionalni urad SZO za Evropo, 2018). Druge ranljive skupine z večjim tveganjem vključujejo ljudi s kroničnimi boleznimi (kot so bolezni srca in ožilja, motnje endokrinega sistema, duševne motnje, presnovne motnje in motnje ledvic), nosečnice, majhne otroke, delavce na prostem, ljudi, ki živijo v mestnih okoljih v socialno in ekonomsko prikrajšanih okoljih, migrante in potnike. Poleg podnebnih sprememb staranje prebivalstva in urbanizacija močno vplivata na razmerje med temperaturami in zdravjem v evropski regiji SZO (Regionalni urad SZO za Evropo, 2021).

Opaženi učinki

Potencial nevarne izpostavljenosti ekstremni vročini se v zadnjih desetletjih povečuje (EEA, 2017). Izpostavljenost toploti ima lahko neposredne učinke, kot so vročinski stres ali dehidracija, ali posredne učinke, kot so poslabšanje bolezni srca in ožilja ter bolezni dihal, bolezni ledvic ali motnje elektrolitov. Neposredni učinki vročine se večinoma pojavijo isti dan in v naslednjih 3 dneh (Regionalni urad SZO za Evropo, 2018). Na svetovni ravni so ranljive skupine prebivalstva leta 2019 doživele 475 milijonov dodatnih izpostavljenosti dogodkom vročinskih valov, kar se je odražalo v presežni obolevnosti in umrljivosti (Watts idr., 2020). Leta 2018 so bili denarni stroški umrljivosti zaradi vročine v evropski regiji SZO enakovredni povprečnemu dohodku 11 milijonov Evropejcev (Watts idr., 2020). Študije za posamezna mesta so pokazale zmanjšanje umrljivosti zaradi vročine v sredozemskih mestih, ne pa tudi v mestih na severu regije (Regionalni urad SZO za Evropo, 2021).

Predvideni učinki

Napovedi za Evropo kažejo, da se bo število dni z visokimi ravnmi toplotnega stresa povečalo povsod v regiji (EEA, 2017), medtem ko bi se lahko vplivi, povezani s toploto, znatno povečali zaradi skupnih učinkov podnebnih sprememb, urbanizacije in staranja. V zadnjem desetletju so številne znanstvene študije zagotovile projekcije vplivov na zdravje, povezanih s toploto, za evropsko regijo SZO na lokalni, podnacionalni in nacionalni ravni. Zato se je verjetnost vročinskih valov v 31 evropskih prestolnicah povečala, vsa evropska metropolitanska območja pa bodo v prihodnjih desetletjih bolj izpostavljena ekstremni vročini (Regionalni urad SZO za Evropo, 2021). Obseg toplotnih učinkov na zdravje ljudi je odvisen od prihodnjih emisij toplogrednih plinov in obsega preventivnih ukrepov, uvedenih po vsem svetu. Evropska unija bi lahko ob scenariju visokega segrevanja do konca stoletja doživela več kot 100 000 dodatnih smrtnih žrtev zaradi vročine na leto. Število smrtnih žrtev bi bilo veliko manjše, če bi bil dvig globalne temperature omejen na 2 °C. Omejitev segrevanja na manj kot 2 °C bi tako lahko preprečila smrtnost in obolevnost, povezani s toploto (EASAC, 2019). Brez visoke stopnje prilagajanja bodo podnebne spremembe znatno povečale breme bolezni, povezano s toploto.

Policy odzivi

Preprečevanje vročine zahteva vrsto ukrepov na različnih ravneh, vključno z meteorološkimi sistemi zgodnjega opozarjanja, pravočasnim javnim in zdravstvenim svetovanjem, izboljšanjem stanovanjskega in urbanističnega načrtovanja ter zagotavljanjem, da so zdravstveni in socialni sistemi pripravljeni na ukrepanje. Te ukrepe je mogoče vključiti v sistematičen javnozdravstveni odziv – akcijski načrt za toplotno zdravje. Države so v različnih fazah priprave, razvoja in izvajanja HHAP-ov. Regionalni urad SZO za Evropo je leta 2019 izvedel raziskavo, v kateri je proučil upravljanje in institucionalne ureditve za zdravju koristne zdravstvene storitve. Od skupno 35 držav, ki so sodelovale v raziskavi, jih je 16 navedlo obstoj nacionalnega HHAP, več držav pa je vzpostavilo HHAPs na podnacionalni ali mestni ravni (Regionalni urad SZO za Evropo, 2021).

Na strani observatorija o nacionalnih akcijskih načrtih in sistemih opozarjanja na področju toplotnega zdravja je na voljo pregled nacionalnih (in nekaterih podnacionalnih) akcijskih načrtov in sistemov opozarjanja na področju toplotnega zdravja. Nadaljnja sredstva za izboljšanje zmogljivosti za zaščito prebivalstva pred zdravstvenimi tveganji ekstremne vročine v našem spreminjajočem se podnebju, ki se jim je mogoče izogniti, zagotavlja globalna informacijska mreža za toplotno zdravje, ki jo usklajuje skupni urad SZO/SZO za podnebje in zdravje.

Referenčni dokumenti

Povezave do dodatnih informacij

Language preference detected

Do you want to see the page translated into ?

Exclusion of liability
This translation is generated by eTranslation, a machine translation tool provided by the European Commission.