Vektorsko prenosljive bolezni

Climate Suitability for the transmission of Dengue - Change in the vectorial capacity for the transmission of dengue from a 1950-1959 baseline, by vector (Podnebna primernost za prenos denge – sprememba vektorske zmogljivosti za prenos denge od izhodišča 1950–1959 po vektorjih).
_{Vir: Watts, N., et al., 2021
Opomba: Podatki se nanašajo na evropsko regijo SZO.}

Zdravstvena vprašanja

Podnebne razmere (temperatura, vlažnost in količina padavin) omejujejo geografsko in sezonsko porazdelitev nalezljivih bolezni, vreme pa vpliva na čas in intenzivnost izbruhov bolezni. Vektorji, ki prenašajo bolezni in so še posebej pomembni za Evropo, so komarji Aedes albopictus (vektor za čikungunjo, dengo in dirofilariozo), komarji Aedes aegypti (vektor za čikungunjo, dengo, rumeno mrzlico in ziko), komarji Culex (vektor za mrzlico Zahodnega Nila), peščenke Phlebotomus (vektor za leishmaniazo) in klopi Ixodes ricinus (vektor za lymsko boreliozo in klopni encefalitis). Poleg podnebnih dejavnikov na regionalna tveganja za bolezni vplivajo tudi dejavniki, kot so raba zemljišč, nadzor vektorjev, človeško vedenje, svetovna trgovina in potovanja ter zmogljivosti javnega zdravja.

Opaženi učinki

Toplejše temperature so številnim prenašalcem bolezni omogočile, da so razširili svojo razširjenost proti severu in na višje nadmorske višine v Evropi. V južni in jugovzhodni Evropi so se v zadnjih letih (večinoma od leta 2010) pojavili lokalno prenosljivi izbruhi denge, čikungunje, mrzlice Zahodnega Nila in celo malarije. K tem izbruhom je prispevala boljša podnebna primernost za prenašalce bolezni.

Denga večinoma vodi do vročinske bolezni, vendar hude oblike vključujejo hemoragično vročico in smrt. Lokalno prenosljivi primeri denge v celinski Evropi, kjer je prisoten A. albopictus, se še naprej pojavljajo pogosteje. Do leta 2010 je bila Evropa prosta avtohtonega prenosa denge od izbruha leta 1927/28 v Grčiji 82 let pred tem. Prva poročila o lokalno okuženih primerih denge v zadnjem času so se pojavila na Hrvaškem in v Franciji leta 2010. Od takrat je v letih 2013, 2014, 2015, 2018, 2019 in 2020 prišlo do občasnih izbruhov v Franciji, Španiji in Italiji. Ena od hipotez o tem, zakaj se zdi, da se pogostost teh izbruhov povečuje, je, da so podnebne spremembe v južni Evropi izboljšale podnebno primernost za vrsto A. albopictus. Čeprav je povprečna primernost za dengo v Evropi ostala nizka, je bilo leto 2018 najprimernejše leto, ki je bilo doslej zabeleženo za obe vektorski vrsti v tej regiji, pri čemer je bila sprememba glede na izhodišče iz petdesetih let prejšnjega stoletja 25-odstotna za A. aegypti in 60-odstotna za A. albopictus. Trend naraščanja je mogoče opaziti v vseh državah EU.

Klopni encefalitis (TBE) in lymska borelioza (Lymska bolezen) sta dve najpomembnejši bolezni v Evropi, ki se prenašata predvsem z bakterijo Ixodes ricinus. Več evropskih držav je poročalo, da so se Ixodes ricinus preselili na sever in na višje nadmorske višine. O lymski boreliozi poročajo o približno 65 000 primerih letno v EU. Povprečno letno poročanje o primerih TBE se je na evropskih endemičnih območjih v zadnjih 30 letih povečalo za približno 400 %, čeprav je to skoraj zagotovo rezultat zanesljivejših metod odkrivanja in diagnoze. Visoka incidenca obeh bolezni je povezana z blagimi zimami in toplimi, vlažnimi poletji.

Predvideni učinki

Zaradi segrevanja podnebja naj bi se razširilo območje, primerno za prenos vektorskih nalezljivih bolezni v Evropi, predvsem proti severu. Podrobne analize okužb z virusom Zahodnega Nila, dengo in čikungunjo kažejo, da bi do širitve prišlo predvsem na obrobju sedanjih območij prenosa. Po scenariju visokih emisij v 21.^stoletju pa velik del južne Evrope tvega, da bo napadel Aedes aegypti, ki prenaša dengo.

Policy odzivi

Izboljšanje javnih zdravstvenih storitev lahko kratko- do srednjeročno prepreči širjenje prenašalcev bolezni, kot so prenašalci komarjev iz rodu Aedes, vendar bodo zaradi podnebnih sprememb ta prizadevanja vse težja in dražja. Učinkoviti sistemi zdravstvenega varstva in spremembe rabe zemljišč bi morali zadostovati, da se prepreči ponovna vzpostavitev malarije v Evropi kljub vse večji podnebni ustreznosti.

Referenčni dokumenti

• EASAC, 2019, The imperative of climate action to protect human health in Europe (Potreba po podnebnih ukrepih za varovanje zdravja ljudi v Evropi), poročilo EASAC o politiki 38, svetovalni svet evropskih akademij za znanost.

• Lillepold, K., et al., 2019, More arboviral disease outbreaks in continental Europe due the warming climate? (Več izbruhov arboviralne bolezni v celinski Evropi zaradi segrevanja podnebja?), Journal of Travel Medicine 26(5), str. taz017 (DOI: 10.1093/jtm/taz017).

• Liu-Helmersson, J. in drugi, 2019, Climate change may enable Aedes aegypti infestation in major European cities by 2100 (Podnebne spremembe lahko do leta 2100 omogočijo okužbo z Aedes aegypti v večjih evropskih mestih), Environmental Research 172, str. 693–699 (DOI: 10.1016/j.envres.2019.02.026).

• Semenza, J. C., in Suk, J. E., 2018, „Vector-borne diseases and climate change: evropska perspektiva“, FEMS Microbiology Letters 365(2) (DOI: 10.1093/femsle/fnx244).

• Watts, N., idr., 2021, The 2020 report of The Lancet Countdown on health and climate change: odziv na konvergenčne krize“, The Lancet 397(10269), str. 129–170.

• WHO Europe, 2018, Public health and climate adaptation policies in the European Union (Politike javnega zdravja in prilagajanja podnebnim spremembam v Evropski uniji), Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, København.