Bolezni, ki se prenašajo z vodo

Povprečna koncentracija E. coli in enterokokov (CFU/100 ml) v vzorčenih evropskih kopalnih vodah s predhodnim močnim deževjem in brez njega

_{Vir: Evropska agencija za okolje na podlagi analize vzorcev kakovosti vode iz direktive o kopalnih vodah (ki so bili odvzeti med letoma 2008 in 2022 enkrat mesečno v kopalni sezoni, tj. od marca do oktobra, odvisno od kopališča) in podatkov Copernicus ERA5-Land o urni reanalizi padavin}

_{Opomba: Predhodne močne padavine so opredeljene kot padavine > 20 mm/dan, ki nastopijo v 3 dneh pred vzorčenjem.}

Zdravstvena vprašanja

Visoke temperature, spremenjeni vzorci padavin in ekstremni vremenski pojavi lahko neposredno vplivajo na porazdelitev, prenos in obstojnost patogenov v okolju, kar vpliva na pojavnost in širjenje nalezljivih bolezni, občutljivih na podnebje. Ljudje se lahko okužijo z zaužitjem kontaminirane vode ali hrane, stikom s kožo ali vdihavanjem vodnih kapljic. Tveganja okužbe so povezana z virusi, kot so norovirus, rotavirus in hepatitis A; bakterije, kot so E. coli,Salmonella spp. in Campylobacter spp., ki proizvajajo toksine; in Cryptosporidium spp., ki povzročata parazitske okužbe. Sporadikalno se pojavljajo okužbe z leptospirozo, šigelozo, giardiozo in legionarsko boleznijo (ECDC, 2021). Različni patogeni lahko povzročijo različne bolezni, ki sprožijo gastrointestinalne simptome ali okužbe kože (EEA, 2020). Tudi cianobakterije (večinoma v sladki vodi), alge (v morskih vodah) in bakterije Vibrio (v somornici ali morski vodi) so lahko škodljive, kadar so ljudje v stiku s svojimi toksini prek stika s kožo, prek nenamerno zaužite kontaminirane kopalne vode ali prek okužene pitne vode ali morskih sadežev. Ti patogeni lahko povzročijo okužbo ran, kože in oči, alergijam podobne simptome, bolezni prebavil, poškodbe jeter in ledvic, nevrološke motnje in raka (Melaram idr., 2022; Neves idr., 2021).

Opazovani učinki

Poplave

Pogostejše in intenzivnejše poplave lahko povečajo izpostavljenost patogenom iz onesnažene vode ali odpadkov, ki lahko vsebujejo živalske iztrebke ali trupla, odplake in površinsko odtekanje. Stalna voda po poplavah ustvarja nova območja za izpostavljenost patogenom, ki lahko onesnažijo tudi gojene kmetijske rastline (Weilnhammer idr., 2021). Motnje v oskrbi s pitno vodo lahko povzročijo neustrezne higienske prakse ali onesnaženje vodnih virov in prispevajo k prenosu bolezni, zlasti iz zasebnih vodnjakov. Poleg tega se v prizadevanjih za čiščenje po poplavah in začasnih zatočiščih, kjer lahko velika gostota razseljenih oseb in motnje v zdravstvenem varstvu olajšajo širjenje nalezljivih bolezni, povečajo tveganja okužbe (ECDC, 2021). Z izbruhi popoplavnih bolezni, zlasti prek onesnažene hrane in vode, se lahko stopnje umrljivosti v prvem letu po poplavi povečajo za do 50 % (Weilnhammer idr., 2021). Po vsej Evropi je bilo prijavljenih več izbruhov in primerov bolezni, povezanih s poplavami (npr. primeri leptospiroze, povezani z izbruhom oblakov v Københavnu leta 2011 (Müller idr., 2011), izbruh kriptosporidioze med otroki po poplavah v Nemčiji leta 2013 (Gertler idr., 2015) ter bolezni prebavil in dihal po pluvialnih poplavah na Nizozemskem leta 2015 (Mulder idr., 2019).

Motnje v elektrarnah ali vodovodnih omrežjih, povezane s poplavami, lahko vplivajo na shranjevanje in pripravo hrane ter povečajo tveganje za bolezni, ki se prenašajo s hrano, zlasti v toplem vremenu.

Suše

Suše lahko poslabšajo kakovost vode, spodbujajo rast patogenov ter povečajo koncentracije težkih kovin in onesnaževal. Pomanjkanje vode lahko povzroči zmanjšanje javne oskrbe z vodo in uporabo neobdelane vode za namakanje, s čimer se poveča tveganje za bolezni, ki se prenašajo s hrano, kot je STEC (Semenza et al., 2012). Poleg tega lahko nezadostna oskrba z vodo privede do nižjih higienskih standardov v živilskopredelovalni industriji in poveča tveganje za bolezni, ki se prenašajo z živili (Bryan idr., 2020).

V kopalnih vodah se zaradi zmanjšanega vodostaja v sušnih obdobjih povečajo koncentracije patogenov v kopalnih vodah (Mosley, 2015; Coffey idr., 2019). Prakse za ohranjanje vode, ki jih povzroča suša, posredno koncentrirajo onesnaževala v odpadnih vodah, velikih čistilnih napravah in povečujejo tveganja za bolezni, ki se prenašajo z vodo, zaradi višjih koncentracij nekaterih patogenov (npr. parazitov Giardia ali Cryptosporidium) v odplakah čistilnih naprav in nato v vodnih telesih (Semenza in Menne, 2009). Nizki tokovi in višje temperature vode spodbujajo tudi cianobakterijsko in škodljivo cvetenje alg (Mosley, 2015; Coffey idr., 2019). Obdobja suše spodbujajo rekreacijske vodne dejavnosti in povečujejo izpostavljenost patogenom, kot so Leptospirosa spp., E. coli, ki proizvaja toksine, enterokoki ali paraziti, ki povzročajo cerkarialni dermatitis (t. i. plavalčev srbeč).

Visoke temperature vode in zraka

Vibrio

Zvišane temperature vode pospešujejo stopnjo rasti vodnih patogenov, ki zaradi pitne vode in rekreacijske rabe vode predstavljajo tveganje za zdravje ljudi. V okužbah, povezanih z morskim okoljem, prevladujejo okužbe z Vibrio spp.^{^[1]}, ki uspevajo v topli vodi (> 15 °C) in imajo nizko do zmerno slanost. Ogrevanje Baltskega morja velja za glavno gonilo znatnega povečanja okužb z Vibrio spp. v zadnjih desetletjih. Tako kot vseh pet evropskih morij se je tudi Baltsko morje od leta 1870 močno segrelo, zlasti v zadnjih 30 letih (EGP, 2024), zaradi plitvih voda z nizko slanostjo in bogato s hranili pa je še posebej primerno za Vibrio spp. Po mnenju van Daalen et al. (2024) 18 držav je leta 2022 pokazalo ustrezna območja za vrste Vibrio spp. v Evropi, dolžina prizadete obale v teh državah (23 011 km leta 2022) pa se med letoma 1982 in 2022 stalno povečuje, zlasti v zahodni Evropi. V različnih evropskih državah je bilo v letih s poletnimi vročinskimi valovi in izjemno visokimi temperaturami prijavljenih več primerov okužbe z virusom Vibrio (npr. Folkhälsomyndigheten, 2023, Brehm et al., 2021). Tveganje okužbe z manj pogostimi vrstami Shewanella spp. se povečuje tudi z naraščajočimi temperaturami morske vode v Evropi (npr. Naseer idr., 2019; Hounmanou idr., 2023).

cianobakterije

Glavni dejavnik, ki vpliva na prisotnost cianobakterijskega cvetenja, je razpoložljivost hranil, zlasti dušika in fosforja s kmetijskih polj z odtekanjem. V manjši meri lahko višje temperature vode vplivajo na pojav škodljivega cianobakterijskega cvetenja, ki doseže vrh avgusta (West et al., 2021; Huisman idr., 2018). Višje temperature in nizki tokovi povzročajo stratifikacijo vode, kar dodatno spodbuja cvetenje alg v vodi, bogati s hranili (Mosley, 2015; Richardson idr., 2018). Naraščajoče temperature vode vplivajo na prisotnost in porazdelitev nekaterih vrst cianobakterij tropskega izvora, ki proizvajajo toksine, v Evropi, kot je Cylindrospermopsis raciborskii. Temperature površinskih voda v jezerih po vsej Evropi se od devetdesetih let prejšnjega stoletja segrevajo s hitrostjo 0,33 °C na desetletje (C3S, 2023).

Škodljive alge

Opaženi trendi širjenja škodljivega cvetenja alg v morskih vodah so lahko delno povezani s segrevanjem oceanov, morskimi vročinskimi valovi in izčrpavanjem kisika, poleg močnih nepodnebnih dejavnikov, kot sta povečano odtekanje rečnih hranil in onesnaževanje. Zato lahko podnebne spremembe spodbudijo poslabšanje škodljivega cvetenja alg v odziv na evtrofikacijo (Gobler, 2020). Na jugu Evrope segrevanje morske temperature povzroča širjenje morskih dinoflagelatnih alg in fitotoksinov, ki jih proizvajajo (Dickey in Plakas, 2010). Nevrotoksini se zlahka kopičijo v evropskih obalnih lupinarjih v Rokavskem prelivu in atlantski obalni regiji Bretanje (Belin idr., 2021) ter pri ljudeh povzročajo gastrointestinalne bolezni, nevrološke motnje in akutno toksičnost (Etheridge, 2010). Poleg tega so bili na Kanarskih otokih in Madeiri dokumentirani primeri zastrupitve z morskimi sadeži iz lokalno ulovljenih rib zaradi ciguatoksinov.

Visoke temperature zraka lahko negativno vplivajo na kakovost hrane med prevozom, skladiščenjem in ravnanjem na splošno.

[1] Vibrio parahaemolyticus, V. vulnificus in V. cholerae so pomembni patogeni za ljudi

Predvideni učinki

Pričakuje se, da se bo število okužb z virusom Vibrio v Baltskem morju še naprej povečevalo zaradi podnebnih sprememb. Predvideno je, da bo primernost temperature morske gladine za Vibrio v Severnem in Baltskem morju povečala število mesecev v letu z dovolj toplo morsko vodo za morebitno prisotnost humanih patogenih vrst Vibrio spp. (Wolf idr., 2021). Po mnenju EFSA et al. (2020), Vibrio spp. so biološka nevarnost za zdravje ljudi z največjo verjetnostjo poslabšanja zaradi podnebnih sprememb in skoraj največjim vplivom na zdravje ljudi.

Zaradi višjih temperatur ter pogostejših in intenzivnejših ekstremnih dogodkov (kot so poplave in suše), povezanih s podnebnimi spremembami, se bo verjetno povečalo tudi tveganje za druge bolezni, ki se prenašajo z vodo in hrano ter jih povzročajo virusi, bakterije in paraziti.

Policy odzivi

Odzivi za preprečevanje in zmanjšanje škodljivih posledic za zdravje, ki so posledica bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo, vključujejo vzpostavitev učinkovitih sistemov spremljanja bolezni (zlasti v obdobjih z visokim tveganjem), okrepljene predpise in nadzor na področju varnosti hrane in kakovosti vode, sisteme zgodnjega opozarjanja in načrte za izredne razmere, usposabljanje in ozaveščanje strokovnjakov za izredne razmere, zdravstveno varstvo in javno zdravje, zagotavljanje informacij in ozaveščanje o tveganjih in sanitarnih praksah ter protiukrepe za širšo javnost.

Spremljanje bolezni, ki se prenašajo z vodo in hrano, v Evropi izvajata ECDC in EFSA na podlagi podatkov, ki jih zberejo države članice EU. ECDC pripravlja letna epidemiološka poročila o boleznih, ki jih je treba prijaviti, in posodablja atlas spremljanja nalezljivih bolezni. Pripravlja tudi ocene tveganja, ki so potrebne v primeru izbruhov, in hitre ocene izbruhov z EFSA za izbruhe, ki se prenašajo z živili. EFSA skupaj z ECDC pripravlja letna zbirna poročila o zoonotskih okužbah in izbruhih okužb, ki se prenašajo z živili.

Direktiva EU o pitni vodi zahteva, da se mikrocistin-LR, ki je pogost in razširjen cianotoksin, meri, ko se v zbiralniku pitne vode odkrije cianobakterijsko cvetenje (EU, 2020b). Direktiva EU o kopalnih vodah določa, da je treba v primeru morebitnega cvetenja (povečanje gostote cianobakterijskih celic ali potenciala za nastanek cvetenja) izvajati ustrezno spremljanje, da se omogoči pravočasna opredelitev tveganj za zdravje. Kadar pride do širjenja cianobakterij in se ugotovi ali domneva tveganje za zdravje, je treba takoj sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje izpostavljenosti, vključno z obveščanjem javnosti.

Med članicami Evropske agencije za okolje in sodelujočimi državami jih je 24 ratificiralo Protokol o vodi in zdravju, ki je mednarodni, pravno zavezujoč sporazum za države v vseevropski regiji za varovanje zdravja in dobrega počutja ljudi s trajnostnim gospodarjenjem z vodo ter preprečevanjem in obvladovanjem bolezni, povezanih z vodo. Povečanje odpornosti na podnebne spremembe je eno od tehničnih področij iz delovnega programa protokola (UNECE, 2022).

Fpodatki o urtherju

Informativni pregledi o boleznih, vključno z informacijami o povezavi s podnebnimi dejavniki:

Kazalnik podnebne primernosti za prenos nalezljivih bolezni – Vibrio
Pregledovalnik zemljevidov centra ECDC Vibrio
Organizacija Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni
Elementi v katalogu virov

Sklici

Belin, C., et al., 2021, Three decades of data on phytoplankton and phycotoxins on the French coast (Tri desetletja podatkov o fitoplanktonu in fitotoksinih na francoski obali: Lessons from REPHY and REPHYTOX, Harmful Algae 102, str. 101733. https://doi.org/10.1016/j.hal.2019.101733.
Brehm, T. T., et al., 2021, Nicht-Cholera-Vibrionen – derzeit noch seltene, aber wachsende Infektionsgefahr in Nord- und Ostsee, Der Internist 62(8), str. 876–86. https://doi.org/10.1007/s00108-021-01086-x.
Bryan, K., idr., 2020, The health and well-being effects of drought: ocena stališč več deležnikov prek diskurza iz Združenega kraljestva, Climate Change 163(4), str. 2073–2095. https://doi.org/10.1007/s10584-020-02916-x.
C3S, 2023, Temperatura jezer in morja, European State of the Climate 2022, Copernicus Climate Change Service, Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi. Na voljo na https://climate.copernicus.eu/esotc/2022/lake-and-sea-temperatures.
Coffey, R., et al., 2019, A Review of Water Quality Responses to Air Temperature and Precipitation Changes 2: (Pregled odzivov kakovosti vode na spremembe temperature zraka in padavin 2: Hranila, cvetenje alg, usedline, patogeni, JAWRA Journal of the American Water Resources Association 55(4), str. 844–868. https://doi.org/10.1111/1752-1688.12711
Dickey, R. W. in Plakas, S. M., 2010, Ciguatera: Perspektiva javnega zdravja, Toxicon 56(2), str. 123–136. https://doi.org/10.1016/j.toxicon.2009.09.008
ECDC, 2021, Risk of infectious diseases in flood-affected areas from the European Union (Tveganje nalezljivih bolezni na poplavnih območjih iz Evropske unije), Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Na voljo na https://www.ecdc.europa.eu/en/news-events/risk-infectious-diseases-flood-affected-areas-european-union. Pridobljeno novembra 2023.
Evropska agencija za okolje, 2020, Kopalne vode v Evropi: uspehi in izzivi, Evropska agencija za okolje. Na voljo na https://data.europa.eu/doi/10.2800/782802. Dostopno novembra 2023.
EEA, 2024, Evropska ocena podnebnih tveganj, Evropska agencija za okolje. Na voljo na https://www.eea.europa.eu/publications/european-climate-risk- assessment. Pridobljeno marca 2024.
EFSA, et al., 2020, Climate change as a driver of emerging risks for food and feed safety, plant, animal health and nutrition quality (Podnebne spremembe kot gonilo nastajajočih tveganj za varnost hrane in krme, zdravje rastlin, zdravje živali in hranilno vrednost), Evropska agencija za varnost hrane. Na voljo na https://www.efsa.europa.eu/en/supporting/pub/en-1881. Pridobljeno aprila 2024.
Etheridge, S. M., 2010, Paralitična zastrupitev školjk: Vidiki varnosti morske hrane in zdravja ljudi, Toxicon 56(2), str. 108–122. https://doi.org/10.1016/j.toxicon.2009.12.013
Folkhälsomyndigheten, 2023, Vibrioinfektioner – sjukdomsstatistik. Na voljo na https://www.folkhalsomyndigheten.se/folkhalsorapportering-statistik/statistik-a-o/sjukdomsstatistik/vibrioinfektioner/. Pridobljeno decembra 2023.
Gertler, M., et al., 2015, Outbreak of Cryptosporidium hominis following river flooding in the city of Halle (Saale), Nemčija, avgust 2013, BMC Infectious Diseases 15, str. 88. https://doi.org/10.1186/s12879-015-0807-1.
Gobler, C. J., 2020, Climate Change and Harmful Algal Blooms: Vpogled in perspektiva, Harmful Algae 91, str. 101731. https://doi.org/10.1016/j.hal.2019.101731.
Hounmanou, Y. M. G. in drugi, 2023, Correlation of High Seawater Temperature with Vibrio and Shewanella Infections, Danska, 2010–2018, Emerging Infectious Diseases, 29(3), str. 605–608. https://doi.org/10.3201/eid2903.221568.
Huisman, J. in drugi, 2018, „Cyanobacterial blooms“, Nature Reviews Microbiology 16(8), str. 471–483. https://doi.org/10.1038/s41579-018–
Melaram, R., idr., 2022, Microcystin Contamination and Toxicity: Posledice za kmetijstvo in javno zdravje, Toxins 14(5), str. 350. https://doi.org/10.3390/toxins14050350.
Mosley, L. M., 2015, Suša vpliva na kakovost vode sladkovodnih sistemov; pregled in integracija, Earth-Science Reviews 140, str. 203–214. https://doi.org/10.1016/j.earscirev.2014.11.010.
Mulder, A. C. in drugi, 2019, „Sickenin’ in the rain“ (Sikkenin v dežju) – povečano tveganje za okužbe prebavil in dihal po poplavah v mestih v presečni študiji prebivalstva na Nizozemskem, BMC Infectious Diseases 19(1), str. 377. https://doi.org/10.1186/s12879-019-3984-5.
Müller, L., et al., 2011, Leptospirosis and Botulism, Statens Serum Institut. Na voljo na https://en.ssi.dk/news/epi-news/2011/no-34b---2011. Dostopno novembra 2023.
Naseer, U., et al., 2019, ‘Cluster of septicaemia and necrotizing fasciitis following exposure to high seawater temperatures in southeast Norway, June to August 2018’, International Journal of Infectious Diseases 79, p. 28. https://doi.org/10.1016/j.ijid.2018.11.083).
Neves, R. A. F. in drugi, 2021, Harmful algal blooms and shellfish in the marine environment: pregled glavnih odzivov mehkužcev, dinamike toksinov in tveganj za zdravje ljudi, Environmental Science and Pollution Research 28(40), str. 55846-55868. https://doi.org/10.1007/s11356-021-16256-5.
Richardson, J., idr., 2018, Effects of multiple stressors on cyanobacteria abundance vary with lake type (Učinki več stresorjev na številčnost cianobakterij se razlikujejo glede na vrsto jezera), Global Change Biology 24(11), str. 5044–5055. https://doi.org/10.1111/gcb.14396.
Semenza, J. C. in drugi, 2012, Climate Change Impact Assessment of Food- and Waterborne Diseases, Critical Reviews in Environmental Science and Technology 42(8), str. 857–890. https://doi.org/10.1080/10643389.2010.534706.
Semenza, J. C. in Menne, B., 2009, Climate change and infectious diseases in Europe (Podnebne spremembe in nalezljive bolezni v Evropi), The Lancet Infectious Diseases 9(6), str. 365–375. https://doi.org/10.1016/S1473-3099(09)70104-5.
UNECE, 2022, The Protocol on Water and Health Driving action on water, sanitation, hygiene and health (Protokol o vodi in zdravju – Vožnja z vodo, sanitarna ureditev, higiena in zdravje), Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo. Na voljo na https://unece.org/info/publications/pub/364655. Dostopno novembra 2023.
van Daalen in drugi, 2024, The 2024 Europe Report of the Lancet Countdown on Health and Climate Change: segrevanje brez primere zahteva ukrepanje brez primere,The Lancet Public Health. https://doi.org/10.1016/S2468-2667(24)00055-0.
Weilnhammer, V. in drugi, 2021, Extreme weather events in Europe and their health consequences – A systematic review (Skrajni vremenski dogodki v Evropi in njihove posledice za zdravje – sistematični pregled), International Journal of Hygiene and Environmental Health 233, str. 113688. https://doi.org/10.1016/j.ijheh.2021.113688.
West, J. J. in drugi, 2021, Understanding and Managing Harmful Algal Bloom Risks in a Changing Climate: Lessons From the European CoCliME Project, Frontiers in Climate 3, str. 636723. https://doi.org/10.3389/fclim.2021.636723.
Wolf, M., et al., 2021, Klimawirkungs- und Risikoanalyse 2021 für Deutschland ⁇ Teilbericht 5: Risiken und Anpassung in den Clustern Wirtschaft und Gesundheit, št. 24/2021, Umweltbundesamt. Na voljo na https://www.umweltbundesamt.de/sites/default/files/medien/479/publikationen/kwra2021_teilbericht_5_cluster_wirtschaft_gesundheit_bf_211027_0.pdf. Pridobljeno aprila 2024.