Požari v naravi

Smrtne žrtve, povezane s požari v naravi (1980–2022)

Vir: CATDAT podjetja RiskLayer GmBH. Nabor podatkov je bil pripravljen in dan na voljo v skladu s sporazumom o ravni storitev med Evropsko agencijo za okolje in Evropsko komisijo o vključevanju načel GEOSS za izmenjavo in upravljanje podatkov v podporo evropskemu okolju. Metapodatki so na voljo tukaj.

Zdravstvena vprašanja

Učinki požarov v naravi na zdravje vključujejo fizične in duševne učinke. Neposredna izpostavljenost plamenom ali sevalni toploti lahko povzroči opekline, poškodbe in bolezni, povezane s toploto (npr. dehidracijo, toplotni udar), kar lahko povzroči smrt (Finlay idr., 2012). Hude opekline zahtevajo nego v posebnih enotah in predstavljajo tveganje za zaplete z več organi.

Dim v naravi vsebuje visoke ravni trdnih delcev (PM), ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov. PM v dimu v naravi imajo običajno majhno velikost delcev (v primerjavi s PM v mestnem zraku) in imajo visoko vsebnost oksidativnih in vnetnih sestavin, kar lahko privede do močnih toksičnih učinkov (Dong et al., 2017). Izpostavljenost močnemu dimu na območjih, ki obdajajo požar v naravi, lahko povzroči draženje oči in kože ali povzroči nastanek ali poslabšanje akutnih in kroničnih bolezni dihal (Finlay idr., 2012; Kizer, 2021; Xu idr., 2020). Po požarih v naravi se je poročalo o povečanju števila prezgodnjih smrti, bolezni dihal in primerov pljučnice (EEA, 2020). Izpostavljenost dimu v naravi je povezana tudi z boleznimi srca in ožilja ter smrtnostjo zaradi izpostavljenosti povečanim koncentracijam delcev ali psihološkemu stresu (Analitis et al., 2012; Liu idr., 2015).

Kar zadeva duševno zdravje, so ljudje, ki so jih prizadele travmatične izkušnje, kot so izguba bližnjih, materialna škoda ali uničenje osnovne infrastrukture na njihovem območju, izpostavljeni večjemu tveganju za posttravmatsko stresno motnjo, depresijo in nespečnost. Ti učinki se lahko pojavijo takoj ali dolgoročno (Xu idr., 2020).

Med prebivalci, ki so še posebej izpostavljeni škodljivim učinkom požara v naravi, so starejši, otroci, ljudje z obstoječimi kardiovaskularnimi in/ali respiratornimi boleznimi ter nosečnice. Delavci na prostem in reševalci so prav tako izpostavljeni velikemu tveganju zaradi večje poklicne izpostavljenosti (Xu idr., 2020). Ker lahko PM v dimu v naravi dosežejo razdalje do tisoč kilometrov od požara, je prebivalstvo velikih območij v povečanem tveganju zaradi izpostavljenosti dimu.

Opaženi učinki

Med letoma 1945 in 2016 je v štirih sredozemskih regijah (Grčija, Portugalska, Španija in italijanski otok Sardinija) zaradi požarov umrlo 865 ljudi. Največ smrtnih žrtev je bilo civilistov, pri čemer je bilo ubitih 366 ljudi, sledili so gasilci (266) in letalska posadka (96) (Molina-Terrén idr., 2019). Med letoma 1980 in 2022 sta bili v 32 državah članicah EEA zabeleženi 702 smrtni žrtvi, povezani s požari v naravi (glej pregledovalnik zemljevidov na vrhu strani).

Onesnaženost zraka s PM_2,5,ki so jo leta 2005 povzročili rastlinski požari po vsej Evropi, je povzročila več kot 1 400 prezgodnjih smrti; leta 2008 je bilo povzročenih več kot 1 000 prezgodnjih smrti (Kollanus et al. 2017). Po vrsti požarov v naravi leta 2002 blizu Vilni v Litvi se je število primerov bolezni dihal povečalo za 20-krat (Pereira, 2015). V analizi požarov v naravi na Švedskem leta 2018 je bila izpostavljenost drobnim delcem (PM_2,5) povezana s kratkoročnimi učinki na zdravje dihal (Tornevi idr., 2021). V nekaterih občinah na Portugalskem so bile ugotovljene močne pozitivne korelacije med pojavnostjo požarov v naravi in številom primerov pljučnice (Santos idr., 2015).

Število gozdnih požarov in površina, ki so jo požgali, se med leti zelo razlikujeta zaradi velikih razlik v meteoroloških dejavnikih tveganja. Leta 2018, za katero so značilne rekordne suše in visoke temperature, je večje število evropskih držav kot kdaj koli prej prizadelo velike požare v sredozemski regiji, pa tudi v severni in srednji Evropi (Lancet Countdown in EEA, 2021). Poleti 2021 je bilo zaradi požarov v Grčiji in južni Italiji evakuiranih na tisoče ljudi (spletišče evropske civilne zaščite in operacij humanitarne pomoči, posvetovanje novembra 2021).

Predvideni učinki

Vremenske razmere vplivajo na obremenitev z gorivom, saj suše vplivajo na vegetacijo; tveganje vžiga (z visokimi temperaturami ali nevihtami); in širjenje požarov v naravi (močni vetrovi) (San-Miguel-Ayanz et al., 2020).

Naraščajoče temperature in spremenjeni vzorci padavin naj bi povečali pogostost in intenzivnost požarov v naravi ter podaljšali sezono tveganja požarov v naravi (Liu idr., 2010; Pechony in Shindell, 2010) – predvsem v sredozemskih državah, pa tudi v zmernih regijah se bo povečalo tveganje (Depicker idr., 2018).

Pričakuje se, da se bo izpostavljenost evropskega prebivalstva povečala zaradi širitve območij, izpostavljenih požarom, in širjenja mest na ta območja (EEA, 2020).

Policy odzivi

Načrtovanje rabe zemljišč, ki zmanjšuje širjenje mestnih območij v gozdove in krtače, je pomemben ukrep za omejevanje vplivov gozdnih požarov na naseljena območja, kot tudi ureditev uporabe nerazvitih zemljišč okoli naselij, da bi se izognili dejavnostim, ki bi lahko povzročile požare. Primer ukrepa z nizkimi stroški je spodbujanje vrst pokrovnosti tal z nizko stopnjo požarne ogroženosti (npr. zreli avtohtoni gozdovi). Obsežne kmetijske prakse, kot so paša živali na prelomnih območjih, kmetijsko gozdarstvo, tj. praksa vključevanja olesenele vegetacije ter kmetijskih pridelkov in/ali živine, so druga orodja upravljanja za zmanjšanje verjetnosti pojava in širjenja požarov v naravi (EEA, 2020).

Ker se večina požarov v naravi v Evropi začne zaradi človekove dejavnosti (požig ali malomarnost), je ozaveščanje ključni ukrep za zmanjšanje tveganja požarov v naravi (EEA, 2020).

Na evropski ravni evropski informacijski sistem za gozdne požare (EFFIS) službe EU Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah (CEMS) spremlja dejavnosti v zvezi z gozdnimi požari v skoraj realnem času ter ponuja mesečne in sezonske napovedi temperaturnih in padavinskih anomalij, ki povečujejo tveganje požarov v naravi. Na nacionalni ravni obstajajo primeri zgodnjega opozarjanja: na Portugalskem je bil razvit nacionalni sistem opozarjanja, v okviru katerega se prek besedilnih sporočil pošiljajo opozorila mobilnim telefonom, dejavnim na območjih, ki jih ogrožajo požari v naravi ali drugi ekstremni dogodki (EEA, 2020).

Mehanizem EU na področju civilne zaščite je od leta 2019 nadgrajen z rescEU, programom, ki državam v primeru nesreč zagotavlja sodelovalno podporo z zaščito državljanov in obvladovanjem tveganj. Evropska komisija sofinancira razpoložljivost gasilske flote rescEU v pripravljenosti, da bi odpravila morebitne nacionalne pomanjkljivosti pri odzivanju na gozdne požare. Med letoma 2007 in 2020 je bilo 20 % vseh prošenj za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite v odziv na gozdne požare (Evropska komisija, 2021).

Referenčni dokumenti

Analitis, A. et al. Gozdni požari so povezani s povečano umrljivostjo v gostem mestnem okolju. Počakaj. Okolje. Med. 69, 158–162. https://doi.org/10.1136/OEM.2010.064238
Depicker, A. et al. (2018), A first wildfire risk assessment for Belgium (Prva ocena tveganja požarov v naravi za Belgijo). Nat. Nevarnosti Zemeljski sist. Sci. Pogovorite se. 1–32. https://doi.org/10.5194/NHESS-2018-252
Dong, T.T.T. et al. (2017) Ocena strupenosti emisij iz gozdnih požarov in vitro: Pregled. Sci. Okolje skupaj. 603–604, 268–278. https://doi.org/10.1016/J.SCITOTENV.2017.06.062
Evropska komisija (2021), Forest fires (Gozdni požari).
Evropska agencija za okolje (2020), Urban adaptation in Europe: kako se mesta in kraji odzivajo na podnebne spremembe.
Finlay, S.E. et al. (2012) Vpliv požarov v naravi na zdravje. PLoS Curr (angleščina). 4. https://doi.org/10.1371/4F959951CCE2C
Kizer, K.W. (2021) Wildfire Smoke Pollution, Climate Change, and Skin Disease (Onesnaženost z dimom v naravi, podnebne spremembe in kožne bolezni). JAMA Dermatology 157, 639–640. https://doi.org/10.1001/JAMADERMATOL.2021.0026
Kollanus, V. et al. (2017) Umrljivost zaradi izpostavljenosti delcem PM2,5, ki so posledica požarov v vegetaciji, v Evropi – ocena za leti 2005 in 2008. Okolje. Zdravstveni vidik. 125, 30–37. https://doi.org/10.1289/EHP194
Lancet Countdown in EEA (2021) The Lancet Countdown on Health and Climate Change: Odzivanje na zdravstvena tveganja, ki jih prinašajo podnebne spremembe v Evropi.
Liu, J.C. et al. A systematic review of the physical health impacts from non-occupational exposure to wildfire smoke (Sistemski pregled vplivov nepoklicne izpostavljenosti dimu v naravi na fizično zdravje). Okolje. Res. 136, 120–132. https://doi.org/10.1016/J.ENVRES.2014.10.015
Liu, Y. et al. Trendi v globalnem potencialu požarov v naravi v spreminjajočem se podnebju. Za. Ecol. Upravljaj. 259, 685–697. https://doi.org/10.1016/J.FORECO.2009.09.002
Molina-Terrén, D.M. et al. (2019) Analiza smrtnih žrtev gozdnih požarov v južni Evropi: Španija, Portugalska, Grčija in Sardinija (Italija). Poveljnik J. Wildl. Požar 28, 85–98. https://doi.org/10.1071/WF18004
Pechony, O. in Shindell, D.T. (2010) Gonilne sile globalnih požarov v preteklem tisočletju in prihodnjem stoletju. Strokovni sodelavec Natl. Acad. Sci. U. S. A. 107, 19167–19170. https://doi.org/10.1073/PNAS.1003669107
Pereira, P. (2015) Wildfires in Lithuania (Požari v naravi v Litvi), v: Bento Gonçalves, A. J., in Vieira, A. A. B. (Eds), Wildland Fires: A Worldwide Reality, Nova Science Publishers, Inc., New Yoerk, str. 185–198.
San-Miguel-Ayanz, J. et al. (2020) Forest fires in Europe, Middle East and North Africa 2019 (Gozdni požari v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki leta 2019).
Santos, M. Y. et al. (2015) Ali so požari v naravi in pljučnica prostorsko in časovno povezani? Lect. Opombe Comput. Sci. (vključno s podpošiljateljem. Lect. Opombe Artif. Intell. Lect. Opombe o bioinformatiki) 9043, 42–53. https://doi.org/10.1007/978-3-319-16483-0_5
Tornevi, A. et al. (2021) Respiratory Health Effects of Wildfire Smoke during Summer of 2018 in the Jämtland Härjedalen Region (Učinki dima v naravi na zdravje dihal poleti 2018 v regiji Jämtland Härjedalen na Švedskem). Int. J. Environ (angleščina). Res. javno zdravljenje. 2021, zvezek 18, str. 6987 18, 6987. https://doi.org/10.3390/IJERPH18136987.
Xu, R. et al. (2020) Wildfires, Global Climate Change, and Human Health (Požari v naravi, globalne podnebne spremembe in zdravje ljudi). The New England Journal of Medicine 2020 (angleščina). 383: 2173–2181 https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMsr2028985

Povezave do dodatnih informacij

Informacijski portal Evropski informacijski sistem za gozdne požare (EFFIS)
Informacijski portal EU Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah (CEMS)
KazalnikEEA Gozdni požari v Evropi
Elementi v katalogu virov