Evropske politike na področju prilagajanja podnebnim spremembam in zdravja

Podnebje in zdravje v ključnih dokumentih politike EU

V EU številne politike obravnavajo preprečevanje vplivov podnebnih sprememb na zdravje ljudi.

Glavni splošni okvir politike je evropski zeleni dogovor. Določa novo strategijo za rast za preoblikovanje Unije v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Cilj evropskega zelenega dogovora je tudi zaščititi, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter „zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred tveganji in vplivi, povezanimi z okoljem“. Hkrati mora biti ta prehod pravičen in vključujoč, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen.

Predlog osmega okoljskega akcijskega programa do leta 2030 poziva h krepitvi povezav med okoljsko (vključno s podnebno) in zdravstveno politiko, vključno s „spremljanjemzdravja ljudi ter učinkov podnebnih sprememb in prilagajanja nanje“.

Politike EU za prilagajanje podnebnim spremembam

V skladu s členom 5 evropskih podnebnih pravil, ki so začela veljati junija 2021, je prilagajanje podnebnim spremembam pravna obveznost institucij EU in držav članic, ki morajo „zagotoviti stalen napredek pri krepitvi sposobnosti prilagajanja, odpornosti in zmanjšanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb v skladu s členom 7 Pariškega sporazuma“. Poleg tega politike prilagajanja držav članic „upoštevajoposebno ranljivost zadevnih sektorjev“, „dosledno vključujejo prilagajanje podnebnim spremembam v vsa področja politike“ ter „se osredotočajo zlasti na najbolj ranljive in prizadete skupine prebivalstva in sektorje“.

Evropska komisija je februarja 2021 sprejela sporočilo z naslovom Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam. V njem je opisana dolgoročna vizija EU, da do leta 2050 postane družba, odporna na podnebne spremembe, v celoti prilagojena neizogibnim posledicam podnebnih sprememb, navedena pa je tudi potreba po globljem razumevanju podnebnih tveganj za zdravje. Ključni ukrep v okviru te strategije je Evropski observatorij za podnebje in zdravje.

Evropska komisija in Evropska agencija za okolje pripravljata prvo evropsko oceno podnebnega tveganja (EUCRA). Načrtovano je, da bo objavljeno spomladi 2024, v njem pa bodo ocenjeni glavni vplivi in tveganja, povezani s podnebnimi spremembami, vključno s tistimi za javno zdravje, v Evropi.

Usklajevalne dejavnosti EU na področju zdravja

V skladu s členom 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije so za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe v prvi vrsti odgovorne države članice. Zdravstvena politika EU torej dopolnjuje nacionalne politike in zagotavlja varovanje zdravja v vseh politikah EU. EU je na primer za okrepitev pripravljenosti in usklajevanja odzivov na grožnje za zdravje leta 2022 sprejela Uredbo 2022/2371 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in razveljavitvi Sklepa 1082/2013/EU. EU daje močan in celovit mandat za usklajevanje in sodelovanje za učinkovitejši odziv na resne čezmejne grožnje za zdravje na ravni Evropske unije (EU) in držav članic EU. Njegov cilj je okrepiti načrtovanje preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja; okrepitev epidemiološkega spremljanja in spremljanja; izboljšanje sporočanja podatkov; ter okrepiti usklajevanje na ravni EU.

Evropska komisija gradi močno evropsko zdravstveno unijo, da bi še izboljšala usklajevanje resnih čezmejnih groženj, vključno s tistimi, ki so povezane z okoljem in podnebnimi razmerami. V skladu s sporočilom: Oblikovanje evropske zdravstvene unije – pripravljenost in odpornostEvropska zdravstvena unija temelji na skupnih prizadevanjih EU za uskladitev odnosa z naravnim okoljem z vključevanjem v različne in bolj trajnostne vzorce gospodarske rasti. Boj proti podnebnim spremembam in iskanje načinov za prilagajanje nanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti, izboljšanje prehrane in življenjskega sloga, zmanjšanje in odstranjevanje onesnaževanja iz okolja bodo pozitivno vplivali na zdravje državljanov.

Program EU za zdravje (v nadaljnjem besedilu: program) je največji zdravstveni program EU doslej, ki bo vložil 5,3 milijarde evrov v ukrepe z dodano vrednostjo EU, ki bodo dopolnjevali politike držav EU in uresničevali enega ali več ciljev programa EU za zdravje.

Cilj programa je izboljšati in spodbujati zdravje v Uniji, zaščititi ljudi v Uniji pred resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje, izboljšati zdravila, medicinske pripomočke in v krizi pomembne izdelke ter okrepiti zdravstvene sisteme. Program EU za zdravje namerava med drugim„prispevati k odpravljanju negativnega vpliva podnebnih sprememb in degradacije okolja na zdravje ljudi“z zagotavljanjem financiranja upravičenim subjektom na področju zdravja. Cilji Programa se bodo uresničevali z zagotavljanjem visoke ravni varovanja zdravja ljudi v vseh politikah in dejavnostih Unije v skladu s pristopom „eno zdravje“, kadar je to ustrezno.

Nazadnje, v sporočilu Komisije o celovitem pristopu k duševnemu zdravju iz junija 2023 so podnebne spremembe opredeljene kot ena od sestavin „trojne krize planeta“, ki jo povzročajo podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in onesnaževanje. Poudarja tudi, da so mladi močno zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb in da mnogi od njih menijo, da je njihova prihodnost zastrašujoča.

Evropske agencije in organi na področju podnebnih sprememb in zdravja

Za okrepitev obrambe Evrope pred nalezljivimi boleznimi je bil leta 2005 ustanovljen Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). ECDC je pristojen za znanstvene dokaze in ocene tveganja v zvezi z nalezljivimi boleznimi, vključno s tistimi, ki so povezane s spreminjajočim se podnebjem. Evropske države Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni sporočajo podatke iz svojih sistemov spremljanja. V skladu z Uredbo 2022/2371 bo seznam bolezni, ki jih je treba prijaviti na ravni EU, posodobljen, kar bo omogočilo pravočasno odkrivanje bolezni, vključno s tistimi, ki so povezane s podnebnimi spremembami.  Center ECDC je razvil „Evropsko mrežo za okolje in epidemiologijo“ (E3), ki zagotavlja orodja za spremljanje meteoroloških razmer v realnem času za oceno tveganja bolezni, ki se prenašajo z vodo, in vektorskih bolezni ter druga orodja za ocene tveganja. Poleg tega Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) financirata VectorNet, ki je zdaj v drugi ponovitvi (2019–2023), je platforma, ki podpira zbiranje podatkov o vektorjih in patogenih v vektorjih, povezanih z zdravjem živali in ljudi. Omogoča izmenjavo podatkov o geografski porazdelitvi prenašalcev bolezni členonožcev v Evropi.

Evropski organ za odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA), ki je bil ustanovljen leta 2021, je zmogljivost EU za pripravljenost in odzivanje na resne čezmejne grožnje za zdravje dvignil na novo raven in bo ključni element za vzpostavitev močnejše evropske zdravstvene unije. Organ HERA, ki ima za obdobje 2022–2027 na voljo proračun v višini 6 milijard evrov, si prizadeva za preprečevanje, odkrivanje in hitro odzivanje na izredne zdravstvene razmere, tudi zaradi podnebnih sprememb. Deluje na dva načina: Pred zdravstveno krizo – v „fazi pripravljenosti“ – bo organ HERA tesno sodeloval z drugimi zdravstvenimi agencijami EU in nacionalnimi zdravstvenimi agencijami, industrijo in mednarodnimi partnerji, da bi izboljšal pripravljenost EU na izredne zdravstvene razmere. V primeru izrednih razmer v javnem zdravju na ravni EU organ HERA hitro preide na nujne operacije, sprejema hitre odločitve in aktivira nujne ukrepe.

Evropska agencija za okolje skupaj z Evropsko komisijo upravlja Evropski observatorij za podnebje in zdravje. Oblikovalcem politik zagotavlja zanesljive in neodvisne informacije o okolju, vključno s trendi in napovedmi v zvezi s podnebnimi nevarnostmi in njihovimi vplivi na zdravje ljudi.

Področja politike EU z vzporednimi koristmi za učinke podnebnih sprememb na zdravje

Številne druge politike EU omogočajo tudi obravnavanje vplivov podnebnih sprememb na zdravje. Cilj vala prenove je na primer povečati energijsko učinkovitost stavb, pri čemer se priznava, da so ljudje v slabo izoliranih in opremljenih stavbah pozimi bolj izpostavljeni podhladitvi, poleti pa vročinskim obremenitvam, zlasti iz ranljivih skupin. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki se je začela izvajati maja 2020, spodbuja sajenje dreves in obnovo narave, kar lahko pomaga ohladiti mestna območja ter zmanjšati poplave in druge naravne nesreče. Strategija, katere cilj je usmeriti biotsko raznovrstnost Evrope na pot okrevanja do leta 2030, vsebuje tudi druge ukrepe in zaveze, kot je poziv večjim evropskim mestom, naj pripravijo načrte za ozelenitev mest. Nazadnje, cilj taksonomije EU za trajnostno financiranje je zagotoviti bolj zdravo in na podnebne spremembe odpornejše življenjsko okolje z usmerjanjem več zasebnih naložb v okoljsko trajnostne dejavnosti, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam.

Naložbe v razvoj in izvajanje znanja

Obzorje Evropa je ključni program EU za financiranje raziskav in inovacij do leta 2027. Opremljen je s proračunom v višini 95,5 milijarde evrov, namenjen pa je boju proti podnebnim spremembam, prispeva k doseganju ciljev ZN za trajnostni razvoj ter spodbuja konkurenčnost in rast EU. Ponuja številne možnosti financiranja raziskav in inovacij na področju učinkov podnebnih sprememb na zdravje, zlasti v okviru tako imenovanega sklopa za zdravje, po možnosti pa tudi v okviru drugih posebnih programov.

Drug pomemben del programa Obzorje Evropa so tako imenovane misije EU – zaveze za reševanje glavnih družbenih izzivov –, ki vključujejo

• misijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, vključno z družbeno preobrazbo. Opremljen je s proračunom v višini 673 milijonov evrov in se osredotoča na podporo regijam, mestom in lokalnim oblastem EU pri njihovih prizadevanjih za krepitev odpornosti proti posledicam podnebnih sprememb. Listino misije je doslej podpisalo več kot 300 regionalnih in lokalnih organov.
• misija za podnebno nevtralna in pametna mesta, katere cilj je spodbujati pravičen prehod za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi z dodatnimi koristmi, kot so boljša kakovost zraka ali bolj zdrav način življenja, pri čemer se poudarja pomembna povezava med prilagajanjem podnebnim spremembam, njihovo blažitvijo in zdravjem.

Informacije o raziskovalnih projektih in rezultatih, financiranih iz prejšnjega okvirnega programa EU Obzorje 2020,so na voljo v katalogu virov Observatorija.