Zdravstvena politika EU

Okvir politike

Preprečevanje vplivov podnebnih sprememb na zdravje ljudi je treba obravnavati na več ravneh in na več področjih politike. V skladu z Lizbonsko pogodbo so za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe v prvi vrsti odgovorne države članice. Zdravstvena politika EU torej dopolnjuje nacionalne politike in zagotavlja varovanje zdravja v vseh politikah EU.

Evropska unija je leta 2013 sprejela Sklep o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje (Sklep 1082/2013/EU). Ta sklep krepi pripravljenost v EU in usklajevanje odzivov na nevarnosti za zdravje. Državam članicam pomaga pri pripravi in zaščiti državljanov pred morebitnimi prihodnjimi pandemijami in resnimi čezmejnimi nevarnostmi, ki jih povzročajo nalezljive bolezni ter kemični, biološki ali okoljski dogodki, vključno s tistimi, ki so povezani s podnebnimi spremembami. EU bo v okviru nove strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam obravnavala čezmejne grožnje za zdravje, vključno s podnebnimi spremembami, v novem evropskem organu za odzivanje na izredne zdravstvene razmere in pripravljenost (HERA).

V zvezi z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so poplave ali gozdni požari, je bil leta 2013 vzpostavljen mehanizem Unije na področju civilne zaščite, da bi se okrepilo sodelovanje med državami članicami EU (ter Islandijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Norveško, Srbijo in Turčijo) na področju civilne zaščite. Cilj rezerve rescEU, ki je bila leta 2019 dodana mehanizmu Unije na področju civilne zaščite, je izboljšati zaščito državljanov pred nesrečami in obvladovanje nastajajočih tveganj. Poleg tega rescEU vzpostavlja novo evropsko rezervo virov, kot so letala, helikopterji in medicinska oprema. Kadar obseg izrednih razmer presega zmogljivosti odzivanja države, lahko ta zaprosi za pomoč prek mehanizma. Leta 2018 sta bila na primer mobilizirana gasilsko osebje in oprema iz sedmih držav EU, da bi Švedski pomagala v boju proti gozdnim požarom brez primere.

Evropski zeleni dogovor določa zavezanost Evropske komisije reševanju podnebnih in okoljskih izzivov. Poleg tega predlog osmega^okoljskega akcijskega programa poziva h krepitvi povezav med okoljsko (vključno s podnebno) in zdravstveno politiko, vključno s „spremljanjemzdravja ljudi ter vplivov podnebnih sprememb in prilagajanja nanje“.

Evropska komisija je predlagala novo vizijo Programa EU za zdravje (2021–2027), da bi okrepila zdravstveno varnost in se pripravila na prihodnje zdravstvene krize. Namen predloga uredbe o programu EU za zdravje je med drugim „prispevatik odpravljanju negativnega vpliva podnebnih sprememb in degradacije okolja na zdravje ljudi“. Poleg tega bo predlog Evropske komisije o evropski zdravstveni uniji dodatno izboljšal usklajevanje resnih čezmejnih nevarnosti, vključno z nevarnostmi, povezanimi z okoljem in podnebnimi razmerami.

Izboljšanje baze znanja

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je pristojen za znanstvene dokaze in ocene tveganja v zvezi z nalezljivimi boleznimi, vključno s tistimi, ki so povezane s spreminjajočim se podnebjem. Center ECDC je razvil „Evropsko mrežo za okolje in epidemiologijo“ (E3), ki zagotavlja orodja za spremljanje meteoroloških razmer v realnem času za oceno tveganja bolezni, ki se prenašajo z vodo, in vektorskih bolezni ter druga orodja za ocene tveganja. Poleg tega sta center ECDC in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) gostila platformo VectorNet za izmenjavo podatkov o geografski porazdelitvi prenašalcev bolezni členonožcev v Evropi ter pripravila številne študije, osredotočene na ocenjevanje evropskih vplivov in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.

Evropska unija je razvoj ustreznih informacij in strokovnega znanja na področju podnebja in zdravja financirala prek programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter razvoja Copernicusove storitve za spremljanje podnebnih sprememb (C3S). Dodatne informacije o najpomembnejših raziskovalnih projektih in projektih znanja so na voljo v katalogu virov tega observatorija.

Program za financiranje raziskav Obzorje Evropa (2021–2027) bo znašal 94 milijard EUR za povečanje evropske podpore za raziskovalne in inovacijske dejavnosti na področju zdravja in podnebja. Sestavni del raziskovalnega okvira programa Obzorje Evropa so misije EU, ki so zaveze za reševanje glavnih družbenih izzivov, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam. Misija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, vključno z družbeno preobrazbo, bo delovala kot portfelj ukrepov (raziskovalni projekti, ukrepi politike ali celo zakonodajne pobude) za prilagajanje podnebnim spremembam. V povzetku predlagane misije je poudarjena potreba po zaščiti zdravja in dobrega počutja ljudi pred podnebnimi vplivi (vključno z visokimi temperaturami, ekstremnimi vremenskimi pojavi in nalezljivimi boleznimi), s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva. Poleg tega misija za podnebno nevtralna in pametna mesta vključuje spodbujanje pravičnega prehoda za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi z dodatnimi koristmi, kot so boljša kakovost zraka ali bolj zdrav način življenja, pri čemer se poudarja pomembna povezava med prilagajanjem podnebnim spremembam, njihovo blažitvijo in zdravjem.

Podpora naložbam in financiranju

Tretji zdravstveni program EU (2014–2020), instrument financiranja za podporo sodelovanju med državami EU ter podporo in razvoj zdravstvenih dejavnosti EU, je med svoje cilje vključil potrebo po zaščiti državljanov Unije pred resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje, vključno s tistimi, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

Številne nove aktualne politike – na primer o energijski učinkovitosti stavb ali trajnostnem financiranju – ponujajo priložnosti za spodbujanje ukrepov za obravnavanje vplivov podnebnih sprememb na zdravje. Cilj vala prenove je povečati energijsko učinkovitost stavb, pri čemer se priznava, da so ljudje v energijsko neučinkovitih stavbah pozimi bolj izpostavljeni ekstremnim temperaturam, ki povzročajo podhladitev, poleti pa vročinski stres med ranljivim prebivalstvom. Nazadnje, cilj taksonomije EU za trajnostno financiranje je zagotoviti bolj zdravo in na podnebne spremembe odpornejše življenjsko okolje z usmerjanjem več naložb v okoljsko trajnostne dejavnosti, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam.