Dejavnosti Svetovne zdravstvene organizacije v Evropi na področju podnebnih sprememb in zdravja

Vizija in politična zavezanost

Regionalni urad SZO za Evropo (SZO/Evropa) je eden od šestih regionalnih uradov SZO in služi evropski regiji SZO, ki jo sestavlja 53 držav. SZO/Evropa si med drugim prizadeva opredeliti možnosti politike za pomoč pri preprečevanju učinkov podnebnih sprememb na zdravje, pripravi in odzivanju nanje ter podpira države članice EU pri izbiri in izvajanju najprimernejših politik, ukrepov in strategij. SZO/Evropa sodeluje z različnimi deležniki na področju javnega zdravja v evropski regiji SZO, da bi zagotovila usklajeno ukrepanje za razvoj in izvajanje učinkovitih zdravstvenih politik ter krepitev zdravstvenih sistemov v različnih državah.

Regionalni urad SZO za Evropo se že od devetdesetih let prejšnjega stoletja zavzema za ukrepe v zvezi z zdravstvenimi tveganji, povezanimi s podnebjem, tudi v okviru evropskega procesa na področju okolja in zdravja. Evropski delovni program (2020–2025) „Združeni ukrepi za boljše zdravje“ določa vizijo, kako lahko regionalni urad SZO za Evropo podpre zdravstvene organe držav pri izpolnjevanju pričakovanj državljanov, da bodo lahko uspevali v zdravih skupnostih, kjer ukrepi na področju javnega zdravja in ustrezne javne politike, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, zagotavljajo boljše življenje in dobro počutje. Podnebne spremembe in zdravje so eno od sedmih prednostnih področij Ostravske deklaracije o okolju in zdravju iz leta 2017, v kateri se je 53 držav članic evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije zavezalo k razvoju nacionalnih portfeljev ukrepov na področju okolja in zdravja.

Cilj pobude „nič obžalovanja“ je okrepiti ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje za zdravje. Nagovarja oblikovalce politik, zlasti iz zdravstvenega sektorja, da bi povečali ozaveščenost o povezavah med zdravjem in podnebnimi spremembami. Pobuda zagotavlja ustrezne dokaze, ponuja področja za ukrepe politike, ki lahko čim bolj povečajo koristi za zdravje, ter spodbuja sodelovanje med sektorji in akterji. Vse to je podlaga za oblikovanje zavez na področju podnebnih sprememb in zdravja na 7.^ministrski konferenci o okolju in zdravju, ki je potekala julija 2023 na Madžarskem.

Zdravstveni program COP26 je vodilna svetovna pobuda, ki je bila vzpostavljena, da bi se na COP26 in pozneje bolj osredotočili na zdravje in si prizadevali zanj ter vlade pozvali, naj podpišejo zaveze zdravstvenega sektorja za vzpostavitev in razvoj trajnostnih nizkoogljičnih zdravstvenih sistemov, odpornih na podnebne spremembe. Doslej so se v evropski regiji SZO vlade Belgije, Danske, Gruzije, Nemčije, Irske, Nizozemske, Norveške, Španije in Združenega kraljestva pozitivno odzvale na ta poziv in se zavezale, da bodo sprejele konkretne ukrepe za doseganje teh ciljev.

Izjava iz Budimpešte: pospeševanje ukrepov za bolj zdrave ljudi, uspešen planet, trajnostno prihodnost

Budimpeška izjava, ki so jo 6. julija 2023 sprejeli ministri in ministrice za zdravje in okolje držav evropske regije SZO, določa politične zaveze in ukrepe za obravnavanje tveganj za zdravje, ki jih predstavlja trojna kriza podnebnih sprememb, onesnaževanja in izgube biotske raznovrstnosti, skupaj z okrevanjem po pandemiji COVID-19 in v okviru okrevanja po njej. Izjava daje prednost nujnim in obsežnim ukrepom v zvezi z zdravstvenimi izzivi, povezanimi s to trojno krizo, njen cilj pa je pospešiti pravičen prehod na odporne, zdrave, pravične in trajnostne družbe. Države so se s sprejetjem izjave iz Budimpešte zavezale k boju proti onesnaževanju in podnebnim spremembam, zagotavljanju, da ima vsakdo dostop do varne vode, sanitarnih in higienskih storitev, vključevanju vidikov narave in biotske raznovrstnosti v politike ter spodbujanju čistega, varnega in zdravega grajenega okolja. Dodatne zaveze so bile usmerjene v zdravstvene sisteme.

Deklaracija spodbuja sodelovanje zdravstvenega sektorja pri podnebnih spremembah in zagovarja zdravje pri oblikovanju podnebne politike. V zvezi s politiko prilagajanja je ključna zaveza razvoj, posodabljanje in izvajanje nacionalnih načrtov za prilagajanje na področju zdravja, bodisi kot samostojnih dokumentov bodisi kot del širših nacionalnih prizadevanj za načrtovanje prilagajanja. Druga izdaja članka Zero obžaluje: okrepitev ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje za zdravje v evropski regiji SZO,ki se je začela na 7.^ministrski konferenci o okolju in zdravju v Budimpešti, zagotavlja ozadje in podpira sprejetje in izvajanje zavez o podnebnih spremembah in zdravju, vključenih v izjavo, s portfeljem zahtev na visoki ravni in konkretnimi izvedbenimi ukrepi.

V podporo zmogljivostim držav za izvajanje je namen izjave tudi okrepiti upravljanje, naložbe v človeške vire ter ustvarjanje znanja in orodij za ukrepanje. Poudarja tudi opolnomočenje mladinskih organizacij, da bi bili njihovi ukrepi ustreznejši pri oblikovanju in izvajanju politik. Načrt za bolj zdrave ljudi, uspešen planet in trajnostno prihodnost za obdobje 2023–2030 je sestavni del deklaracije in opisuje sklop ukrepov za pospešitev potrebnih prehodov. Za pospešitev izvajanja zavez so bila kot nov mehanizem, usmerjen v ukrepe, vzpostavljena evropska partnerstva v okviru procesa okoljskega in zdravstvenega varstva. Njegov cilj je združiti države in partnerje s skupnim interesom na določenem tematskem področju, da bi sodelovali pri skupnih projektih in dejavnostih. Vzpostavljena so bila štiri partnerstva EHP, ki se osredotočajo na podnebne ukrepe v zdravstvenem sektorju, sodelovanje mladih, biološko spremljanje ljudi in zdravo mobilnost. Cilj partnerstva za podnebne ukrepe v zdravstvenem sektorju je zagotoviti regionalno izkustveno skupnost za izmenjavo pristopov, izkušenj in raziskav, saj države oblikujejo poti in rešitve za razvoj nizkoogljičnih in okoljsko trajnostnih zdravstvenih sistemov, odpornih na podnebne spremembe.

V okviru evropske politike bo izjava med drugim podpirala evropski zeleni dogovor, globalno zdravstveno strategijo EU, okvirne programe EU za raziskave in inovacije (Obzorje Evropa in predhodniki) ter uredbo EU o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje.

Delovna skupina za zdravje in podnebne spremembe (HIC)

Delovna skupina za zdravje in podnebne spremembe (HIC) je bila ustanovljena leta 2012 v okviru mandata Evropske projektne skupine za okolje in zdravje (EHTF) na zahtevo držav članic evropske regije SZO za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki podnebnih sprememb. EHTF je vodilni mednarodni organ za izvajanje in spremljanje evropskega okoljskega in zdravstvenega procesa, zlasti zavez iz Ostravske deklaracije o okolju in zdravju.

Delovno skupino HIC sestavljajo imenovani predstavniki držav članic in partnerjev. Olajša dialog in sodelovanje med državami članicami v evropski regiji SZO in drugimi zainteresiranimi stranmi ter komunikacijo in izvajanje zavez za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki podnebnih sprememb. Delovna skupina zlasti spodbuja in zagovarja vključevanje zdravstvenih vidikov v nacionalne politike za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter deluje kot katalizator pri spodbujanju, izvajanju in spremljanju zavez glede podnebnih sprememb in zdravja iz Ostravske deklaracije na mednarodni, nacionalni in podnacionalni ravni. HIC zagotavlja platformo za izmenjavo izkušenj in inovacij, promocijo orodij, sporočanje dokazov in prikaz dobrih praks na področju podnebnih sprememb in zdravja ter spodbuja partnerstvo med državami in deležniki.

Razvoj znanja in dokazov

SZO/Evropa je pomemben razvijalec znanja na področju podnebnih sprememb in zdravja. Leta 2018 je SZO/Evropa objavila poročilo z naslovom„Javno zdravje in politike prilagajanja podnebnim spremembam v Evropski uniji“,v katerem je analizirala razvoj zdravstvenih politik za obravnavanje prilagajanja podnebnim spremembam v državah EU in pripravila izbor študij primerov dobre prakse. Vročina in zdravje v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije: v posodobljenih dokazih za učinkovito preprečevanje (2021) so zbrani in povzeti najpomembnejši dokazi v zvezi z najnovejšim tehničnim razvojem, da bi se zagotovile posodobljene informacije in smernice o načrtovanju ukrepov na področju toplotnega zdravja.

Pobuda Health and Climate Change Country Profiles (Profili držav na področju zdravja in podnebnih sprememb) je temelj za spremljanje nacionalnega in svetovnega napredka na področju zdravja in podnebnih sprememb, ki ga izvaja SZO. Razvijajo se v sodelovanju z nacionalnimi zdravstvenimi službami in predstavljajo na podatkih temelječe posnetke podnebnih nevarnosti in pričakovanih vplivov na zdravje, s katerimi se soočajo države s podnebnimi spremembami, sledijo trenutnim odzivom politike in povzemajo ključne prednostne naloge za podnebne in zdravstvene ukrepe. Na svetovni ravni je v tej pobudi od njenega začetka leta 2015 sodelovalo več kot 80 držav, vključno z državami članicami iz evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije v prvi svetovni seriji 2015–2018. V sedanjem globalnem ciklu 2021–2022 je sodelovalo še več držav iz evropske regije SZO. Vsi profili so postopoma na voljo na spletu.