Informacije iz uredbe o upravljanju, poročanje o prilagajanju (2023, 2021)

Zdravstveni sektor je zajet v avstrijski strategiji in akcijskem načrtu za prilagajanje (NAS in NAP, 2017). Prilagodljivi ukrepi ne bi smeli imeti socialnih posledic; temveč zmanjšati tveganja za demokracijo, zdravje, varnost in socialno pravičnost.

Prilagoditveni ukrepi in ukrepi, ki obravnavajo javno zdravje, vključujejo:

• Splošni odnosi z javnostmi in posebno delo pri pripravi na skrajne dogodke ali izbruhe nalezljivih bolezni: Ozaveščanje, obveščanje javnosti in izboljšanje zmogljivosti usklajenih služb za ukrepanje ob nesrečah in pristojnih institucij, da se preprečijo ali čim bolj zmanjšajo zdravstvena tveganja in število smrtnih žrtev v primeru ekstremnih dogodkov ali izbruhov nalezljivih bolezni.
• Obvladovanje vročine in suše: Zmanjšanje toplotnega stresa in preprečevanje dodatnih negativnih učinkov na zdravje prebivalstva, povezanih s podnebnimi spremembami, zlasti na območjih, ki so izpostavljena vročini (npr. mestna območja, ki jih je prizadel učinek toplotnih otokov).
• Ukvarjanje s poplavami, blatnimi plazovi, snežnimi plazovi, zemeljskimi plazovi in skalnimi padci: Ohranjanje funkcij zagotavljanja osrednjih storitev v primeru nesreč in preprečevanje smrtnih žrtev ter akutnih in kroničnih učinkov ter učinkov na telesno in duševno zdravje.
• Izboljšanje znanja in priprave za ravnanje s patogeni/nalezljivimi boleznimi: izboljšanje baze znanja o spremembah, povezanih s podnebnimi spremembami, pri naselitvi in širjenju patogenov in nalezljivih bolezni; zatiranje naselitve in širjenja patogenov, nalezljivih bolezni in prenašalcev bolezni (vektorjev); izboljšanje zgodnjega prepoznavanja, diagnosticiranja in zdravljenja „novih in nastajajočih bolezni“.
• Obvladovanje tveganja v zvezi s širjenjem alergenih in strupenih vrst: Preprečevanje/zmanjšanje škodljivih učinkov na zdravje zaradi alergenih in strupenih rastlin in živali.
• Ravnanje z onesnaževali in ultravijoličnim sevanjem: Preprečevanje/zmanjšanje škodljivih učinkov na zdravje zaradi sprememb v izpostavljenosti onesnaževalom, ki so posledica ekstremnih dogodkov in podnebnih sprememb.
• Povezovanje in nadaljnji razvoj sistemov spremljanja in zgodnjega opozarjanja: Priprava splošne javnosti, zdravstvenega varstva in organizacij za pomoč za učinke, povezane s podnebnimi spremembami, in izredne razmere, da bi zmanjšali/preprečili posledice za zdravje z razvojem skupne, skladne nadzorne strukture, zlasti s povezovanjem obstoječih sistemov. Ta struktura bi morala biti prilagodljiva zadevnim tveganjem (npr. poplavam, vročini, mrazu, patogenom/nalezljivim boleznim).
• Vključitev tem, povezanih s podnebjem, v usposabljanje in nadaljnje izobraževanje zdravnikov in osebja v zdravstvenih, terapevtskih in diagnostičnih poklicih: Povečanje usposobljenosti zdravnikov in zdravstvenega osebja za obravnavanje zdravstvenih tem, povezanih s podnebjem.
• Zaščita območij za proizvodnjo svežega/hladnega zraka, prezračevalnih poti ter „zelene“ in „modre“ infrastrukture na stanovanjskih območjih: izboljšanje mikroklime na gosto poseljenih območjih, preprečevanje pregrevanja in učinkov toplotnih otokov ter nadomestilo za povečan bioklimatski stres za zdravje ljudi; zagotavljanje oskrbe s svežim/hladnim zrakom na pozidanih območjih, preprečevanje zdravstvenih tveganj zaradi toplote.
• Pregled in (po potrebi) prilagoditev bioklimatsko aktivnih ukrepov v razvojnih načrtih: izboljšanje mikroklime na gosto poseljenih območjih, preprečevanje pregrevanja in učinkov toplotnih otokov ter nadomestilo za povečan bioklimatski stres za zdravje ljudi; preprečevanje zdravstvenih tveganj, povezanih s toploto.

Vključevanje prilagajanja v sektorske politike in programe ter s tem vključevanje vanje se povečuje s praktičnimi primeri iz zdravstvenega sektorja.

Drugo poročilo o napredku pri izvajanju prilagoditvenih ukrepov kaže, da je prilagajanje podnebnim spremembam dobilo zagon, dejavnosti za izvajanje ukrepov pa so se povečale po vsej Avstriji. Sistemi zgodnjega opozarjanja in spremljanja so pomembni za varovanje zdravja ljudi. Na zvezni ravni in v večini zveznih provinc so bili pripravljeni načrti za zaščito pred vročino; namenjeni so obveščanju in opozarjanju prebivalstva.

Dobre prakse za zdravje na področju prilagajanja vključujejo:

• Priročnik: Zaščita pred vročino v hišah in stanovanjih. V vodniku so predstavljeni ukrepi, ki jih je mogoče uporabiti za doseganje energetsko učinkovite zaščite pred toploto. Nasveti avstrijske agencije za zdravje in varnost hrane (AGES) proti vročini, vključno s toplotnim telefonom in videoposnetki o pravilni prehrani pri vročini in varnosti hrane poleti.

• Smernice za akcijski načrt za toploto: Za zdravstvene ustanove in ustanove za oskrbo, da pripravijo lastne akcijske načrte za toploto: Smernice so namenjene institucionaliziranim območjem oskrbe najranljivejših skupin prebivalstva in tistim, ki so odgovorni za bolnišnice, ustanove za nego in oskrbo. S priporočili za kratko- do srednjeročne in akutne ukrepe podpira organizacije pri razvoju in izdelavi lastnih načrtov ogrevanja.

Informacije iz poročila Evropske agencije za okolje. Podnebne spremembe in zdravje: pregled nacionalnih politik v Evropi (2022)

Analizirane so bile nacionalne politike za prilagajanje podnebnim spremembam in nacionalne zdravstvene strategije, da bi se opredelil obseg vplivov, povezanih s podnebjem, na zdravje (fizično, duševno in socialno) ter vrste ukrepov, ki jih obravnavajo. Poročilo vsebuje evropski pregled, geografsko pokritost različnih vidikov nacionalnih politik po vsej Evropi pa je mogoče ponazoriti s pregledovalnikom zemljevidov. Rezultati za Avstrijo so povzeti tukaj.

Pregledani dokumenti o politiki:

Avstrijska strategija za prilagajanje podnebnim spremembam, 1. del

Österreichischer Strukturplan Gesundheit 2017

Vidiki, zajeti v pregledanih dokumentih politike:

Viri v katalogu Observatorija za Avstrijo