Onesnaženost zraka

Mestna populacija, izpostavljena koncentracijam onesnaževal zraka, ki presegajo izbrane standarde EU za kakovost zraka, EU-27 in Združeno kraljestvo. Vir: EEA, Preseganje standardov kakovosti zraka v Evropi

Zdravstvena vprašanja

Emisije onesnaževal zraka se v Evropi na splošno zmanjšujejo. Vendar se izpostavljenost onesnaženosti zraka šteje za najpomembnejše okoljsko tveganje za zdravje ljudi v Evropi (SZO, 2016). Najresnejša onesnaževala v Evropi, kar zadeva škodo za zdravje ljudi, so trdni delci (PM), dušikov dioksid (NO₂) in prizemni ozon (O₃).

Izpostavljenost onesnaževalom zraka vodi do številnih bolezni, vključno z možgansko kapjo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, sapnikom, bronhom in pljučnim rakom, poslabšanjem astme in okužbami spodnjih dihal. Obstajajo tudi dokazi o povezavah med izpostavljenostjo onesnaženemu zraku in sladkorno boleznijo tipa 2, debelostjo, sistemskim vnetjem, Alzheimerjevo boleznijo in demenco. Za več informacij glej: Onesnaženost zraka: kako to vpliva na naše zdravje.

Čeprav onesnaženost zraka vpliva na celotno prebivalstvo, je za nekatere skupine verjetneje, da bodo izpostavljene onesnaženemu zraku. To vključuje otroke, starejše, nosečnice in ljudi z že obstoječimi zdravstvenimi težavami. V velikih delih Evrope je verjetneje, da se bodo skupine z nižjimi dohodki soočale z večjo izpostavljenostjo onesnaženosti zraka v bližini prometnih cest ali industrijskih območij (EEA, 2018).

Opazovani učinki

Leta 2019 je bilo približno 307 000 prezgodnjih smrti v EU-27 mogoče pripisati dolgotrajni izpostavljenosti trdnim delcem s premerom 2,5 μm ali manj (PM_2,5). Dušikov dioksid (NO₂₎je bil povezan s 40 400 prezgodnjimi smrtmi, prizemni ozon (O₃₎pa s 16 800 prezgodnjimi smrtmi (EEA, 2021).

V zadnjih letih se delež mestnega prebivalstva, izpostavljenega koncentracijam onesnaževal zraka nad mejnimi vrednostmi EU, in posledični vpliv na zdravje zmanjšujeta za PM_2,5 in NO₂ (glej sliko zgoraj). Koncentracija prizemnega ozona v severni polobli se v Evropi povečuje, medtem ko se najvišje svetovne vrednosti zmanjšujejo (Andersson idr., 2017; Orru idr., 2019; Paoletti idr., 2014).

Vse več je dokazov, da se negativni učinki onesnaženosti zraka na zdravje pojavljajo tudi pod ravnmi iz direktive EU o kakovosti zunanjega zraka, kar se odraža v novih svetovnih smernicah SZO o kakovosti zraka (SZO, 2021). Ker so posodobljene smernice SZO strožje za večino onesnaževal, bosta delež mestnega prebivalstva, izpostavljenega nezdravim koncentracijam onesnaževal zraka, in s tem povezan vpliv na zdravje večja od prejšnjih ocen.

Predvideni učinki

Spremembe temperature, padavin, vetra, vlažnosti ali sončnega sevanja, povezane s podnebnimi spremembami, vplivajo na kakovost zraka in jo lahko poslabšajo (Fu in Tian, 2019). To se zgodi s spremenjenimi emisijami iz naravnih virov (kot so požari v naravi, mineralni prah, morska sol, biogene hlapne organske spojine (BVOC)); emisije iz človeških virov (kot je amoniak iz kmetijstva); stopnje kemičnih reakcij v ozračju; ter postopki prevoza, disperzije in usedanja onesnaževal zraka (Fortems-Cheiney idr., 2017; Geels idr., 2015).

V zvezi z zdravjem ljudi je kombinacija toplotnega stresa in onesnaženosti zraka še posebej škodljiva. Simultana izpostavljenost prebivalstva visokim temperaturam in onesnaženosti zraka (PM, NO₂ ali O₃) je bila povezana s povečano stopnjo umrljivosti zaradi srčno-žilnih in respiratornih vzrokov (EEA, 2020). Sedanje in predvidene demografske spremembe, kot je staranje prebivalstva z vse večjo razširjenostjo osnovnih zdravstvenih težav, bodo prav tako prispevale k povečanju bremena bolezni, povezanih z onesnaženostjo zraka.

Trdni delci

Koncentracije delcev v zraku naj bi se v prihodnosti nekoliko povečale, čeprav z nekaj negotovosti (Doherty idr., 2017; Park idr., 2020). Podnebne spremembe namreč vplivajo na emisije predhodnikov trdnih delcev: število in resnost naravnih požarov v naravi ter emisije morske soli naj bi se povečali. Poleg tega višje temperature povečujejo emisije biogenega in kmetijskega amoniaka (Geels idr., 2015). Tudi kemijske reakcije, ki vodijo do proizvodnje sekundarnih delcev, so okrepljene s spremembami temperature in vlažnosti (Megaritis et al., 2014). Nazadnje, zmanjšanje hitrosti vetra, na primer napovedano za dele sredozemske regije (Ranasinghe idr., 2021), in zmanjšanje padavin bosta zmanjšala redčenje in odlaganje trdnih delcev, kar bo povzročilo višje ravni koncentracije zraka (Doherty idr., 2017).

prizemni ozon

V spreminjajočem se podnebju so poleti predvidene višje koncentracije O3 na tleh, pri čemer je največje povečanje predvideno za najtoplejše scenarije ter za južno in srednjo Evropo (Fortems-Cheiney idr., 2017; Colette idr., 2015). Najvišje koncentracije naj bi se povečale, kar je pomembno za vplive na zdravje, saj je kratkoročna izpostavljenost visokim najvišjim koncentracijam prizemnega ozona povezana z zdravstvenimi težavami dihal ter srca in ožilja (Doherty idr., 2017). Po scenariju RCP4.5 se v nekaterih državah srednje in južne Evrope leta 2050 pričakuje do 11-odstotno povečanje umrljivosti, povezane s prizemnim ozonom (Orru idr., 2019).

V atmosferi nastaja prizemni ozon s fotokemičnimi reakcijami hlapnih organskih spojin (HOS) in dušikovih oksidov (NOx) ob prisotnosti sončne svetlobe. V okviru podnebnih sprememb se bodo emisije BVOC verjetno povečale zaradi večjega števila vročih dni; povečanje ravni CO2 v ozračju lahko vpliva tudi na proizvodnjo BVOC (Fu in Tian, 2019). Povečane svetovne koncentracije metana in višje temperature pospešujejo tudi proizvodnjo O3 na tleh. Poleg tega naj bi pričakovani večji pritok stratosferskega ozona v troposfero še povečal ravni prizemnega ozona po vsej Evropi (Fortems-Cheiney et al., 2017).

Dušikov dioksid

Pričakuje se, da podnebne spremembe ne bodo vplivale na ravni koncentracije NO_2.

Druga onesnaževala zraka

Visoke ravni vlažnosti in poplavljanja stavb lahko podprejo rast plesni in povečajo razširjenost bolezni dihal (D’Amato idr., 2020). Poleg tega lahko onesnaženost zraka (zlasti dolgoročno visoke ravni NO₂₎ na mestnih območjih poveča alergenost cvetnega prahu (Gisler, 2021; Plaza idr., 2020), na koncentracijo in sezonskost katerih vpliva spreminjajoče se podnebje.

Politični odzivi

Revidirane globalne smernice SZO za kakovost zraka so trdna znanstvena podlaga za sprejemanje odločitev o politiki čistega zraka po vsem svetu.  Evropska unija v okviru evropskega zelenega dogovora revidira direktivi o zunanjem zraku, da bi ju bolje uskladila z novimi smernicami SZO. Blažilni ukrepi za zmanjšanje emisij CO2 pogosto pozitivno vplivajo na emisije onesnaževal zraka iz prometa, proizvodnje energije, ogrevanja gospodinjstev itd., kar ustvarja razmere, ki koristijo vsem.

Ocene kakovosti zraka, vključno z vplivom na zdravje, vsako leto izvedejo različni organi. Sistemi za napovedovanje in zgodnje opozarjanje na onesnaženost zraka lahko skupaj z zdravniškimi nasveti zmanjšajo tveganja za zdravje. Uporabljajo jih lahko tudi zdravstveni sistemi za pripravo na večje število pacientov na urgentnih oddelkih. Sistemi za napovedovanje in zgodnje opozarjanje delujejo na lokalni in regionalni ravni, kot je na primer evropski indeks kakovosti zraka Evropske agencije za okolje. V več evropskih državah so ravni koncentracije ozona vključene v akcijske načrte za zdravje pri vročini.

Znanstveni projekti za državljane o kakovosti zraka zagotavljajo informacije, ki temeljijo na dokazih, in ozaveščajo državljane.

Sklici

• Andersson, C. et al. (2017). Ponovna analiza in pripisovanje skoraj površinskim koncentracijam ozona na Švedskem v obdobju 1990–2013. Atmos. Kemična. Phys. 17, 13869–13890. https://doi.org/10.5194/ACP-17-13869-2017

• Colette, A. et al. (2015) Je ozonska podnebna kazen v Evropi stroga? Okolje. Res. Lett. 10, 084015. https://doi.org/10.1088/1748-9326/10/8/084015

• Doherty, R. M. et al. (2017) Vpliv podnebnih sprememb na zdravje ljudi v Evropi zaradi njihovega vpliva na kakovost zraka. Okolje. Zdravi se. 2017 161 16, 33–44. https://doi.org/10.1186/S12940-017-0325-2

• EEA (2018), Neenaka izpostavljenost in neenaki vplivi: socialna ranljivost za onesnaženost zraka, hrup in ekstremne temperature v Evropi.

• EEA (2020), Urban adaptation in Europe (Prilagajanje mest v Evropi: kako se mesta in kraji odzivajo na podnebne spremembe.

• EEA (2021) Health impacts of air pollution in Europe (Vplivi onesnaženosti zraka v Evropi na zdravje), 2021.

• Fortems-Cheiney, A. et al. (2017) Svetovna krivulja emisij RCP 8,5 pri 3 °C odpravlja koristi evropskega zmanjšanja emisij za kakovost zraka. Nat. Sporočilo. 2017 81 8, 1–6. https://doi.org/10.1038/s41467-017-00075-9

• Fu, T.-M. in Tian, H. (2019) Climate Change Penalty to Ozone Air Quality: Pregled trenutnih spoznanj in vrzeli v znanju. Curr. Onesnaženost. Poročila za leto 2019 53 5, 159–171. https://doi.org/10.1007/S40726-019-00115-6

• Geels, C. et al. (2015) Future Premature Mortality Due to O3, Secondary Inorganic Aerosols and Primary PM in Europe – Sensitivity to Changes in Climate, Anthropogenic Emissions, Population and Building Stock (Prihodnja prezgodnja smrtnost zaradi O3, sekundarnih anorganskih aerosolov in primarnih delcev v Evropi – občutljivost na spremembe podnebja, antropogene emisije, prebivalstvo in stavbni fond). Int. J. Environ (angleščina). Res. javno zdravljenje. 2015, zvezek 12, strani 2837–2869 12, 2837–2869. https://doi.org/10.3390/IJERPH120302837

• Gisler, A. (2021) Alergije na mestnih območjih v vzponu: Kombinirani učinek onesnaženosti zraka in cvetnega prahu. Int. J. Javno zdravje 0, 42. https://doi.org/10.3389/IJPH.2021.1604022

• Megaritis, A.G. et al. Povezovanje podnebja in kakovosti zraka nad Evropo: Vplivi meteorologije na koncentracije PM2,5. Atmos. Kemična. Phys. 14, 10283–10298. https://doi.org/10.5194/ACP-14-10283-2014

• Orru, H. et al. (2019) Ozon in smrtnost zaradi vročine v Evropi leta 2050, na kateri so znatno vplivale spremembe podnebja, prebivalstva in emisij toplogrednih plinov. Okolje. Res. Lett. 14, 074013. https://doi.org/10.1088/1748-9326/AB1CD9

• Paoletti, E. et al. Ravni ozona v evropskih in ameriških mestih naraščajo bolj kot na podeželju, medtem ko se najvišje vrednosti znižujejo. Okolje. Onesnaženost. 192, 295–299. https://doi.org/10.1016/J.ENVPOL.2014.04.040

• Park, S. et al. (2020) Verjetno povečanje drobnih delcev in prezgodnje umrljivosti zaradi prihodnjih podnebnih sprememb. Kvalifikacije za letalstvo. Atmos. Zdravi se. 2020 132 13, 143–151. https://doi.org/10.1007/S11869-019-00785-7

• Svetovna zdravstvena organizacija (2016), Onesnaženost zunanjega zraka: globalno oceno izpostavljenosti in bremena bolezni.

• Svetovna zdravstvena organizacija (2021), Global air quality guidelines (Svetovne smernice SZO za kakovost zraka). Delci (PM2,5 in PM10), ozon, dušikov dioksid, žveplov dioksid in ogljikov monoksid.

Povezave do dodatnih informacij

• Učinki aeroalergenov na zdravje zaradi podnebnih sprememb
  
  
  
• Učinki požarov v naravi na zdravje zaradi podnebnih sprememb
  
  
  
• Začetek sezone cvetnega prahu alergenih dreves v Evropi
  
  
  
• Indeks požarnega vremena
  
  
  

• Štiridnevna napoved prizemnega ozona iz Copernicusove storitve za spremljanje ozračja (CAMS)
  
  

• Štiridnevna napoved PM2,5 na tleh iz storitve programa Copernicus za spremljanje ozračja (CAMS)
  
  

• Štiridnevna napoved prizemnega PM10 iz storitve programa Copernicus za spremljanje ozračja (CAMS)
  
  

• Štiridnevna napoved prizemnega NO2 iz Copernicusove storitve za spremljanje ozračja (CAMS)