European Union flag

Svetovna umrljivost, povezana s toploto, za populacije, starejše od 65 let. Vir: Watts idr., 2020

Zdravstvena vprašanja

Predvideno povečanje povprečne temperature ter pogostosti, intenzivnosti in trajanja vročinskih valov bo verjetno resno vplivalo na javno zdravje v evropski regiji SZO, zlasti med starejšimi in v mestih, zaradi učinka mestnega toplotnega otoka. Na svetovni ravni se je v zadnjih 20 letih smrtnost zaradi vročine pri ljudeh, starejših od 65 let, skoraj podvojila in leta 2018 dosegla približno 300 000 smrtnih žrtev. Število smrtnih žrtev v evropski regiji SZO se je v istem obdobju povečalo za več kot 30 % (Watts idr., 2020).

Starost, že obstoječa zdravstvena stanja in socialna prikrajšanost so ključni dejavniki, zaradi katerih bodo ljudje verjetno imeli bolj škodljive zdravstvene posledice, povezane z vročino in ekstremnimi temperaturami (Regionalni urad SZO za Evropo, 2018). Druge ranljive skupine, ki so bolj ogrožene, vključujejo ljudi s kroničnimi boleznimi (kot so bolezni srca in ožilja, motnje endokrinega sistema, motnje duševnega zdravja, presnovne motnje in motnje ledvic), nosečnice, majhne otroke, delavce na prostem, ljudi, ki živijo v urbanih okoljih v socialno in ekonomsko prikrajšanih okoljih, migrante in potnike. Poleg podnebnih sprememb staranje prebivalstva in urbanizacija močno vplivata na razmerje med temperaturo in zdravjem v evropski regiji SZO (Regionalni urad SZO za Evropo, 2021).

Opazovani učinki

Potencial za nevarno izpostavljenost ekstremni vročini se v zadnjih desetletjih povečuje (EEA, 2017). Izpostavljenost toploti ima lahko neposredne učinke, kot so toplotni stres ali dehidracija, ali posredne učinke, kot so poslabšanje bolezni srca in ožilja ter dihal, bolezni ledvic ali elektrolitske motnje. Neposredni učinki toplote se večinoma pojavijo na isti dan in v naslednjih 3 dneh (Regionalni urad SZO za Evropo, 2018). Na svetovni ravni so bile ranljive populacije leta 2019 dodatno izpostavljene 475 milijonom primerov vročinskih valov, kar se je nato odražalo v prekomerni obolevnosti in umrljivosti (Watts idr., 2020). Leta 2018 so bili denarni stroški umrljivosti, povezane s toploto, v evropski regiji SZO enakovredni povprečnemu dohodku 11 milijonov Evropejcev (Watts idr., 2020). Študije za posamezna mesta so pokazale zmanjšanje smrtnosti zaradi vročine v sredozemskih mestih, ne pa tudi v mestih na severu regije (Regionalni urad SZO za Evropo, 2021).

Predvideni učinki

Projekcije za Evropo kažejo, da se bo število dni z visokimi stopnjami toplotnega stresa povečevalo povsod v regiji (EEA, 2017), medtem ko bi se lahko vplivi, povezani s toploto, znatno povečali zaradi kombiniranih učinkov podnebnih sprememb, urbanizacije in staranja. V zadnjem desetletju so številne znanstvene študije zagotovile napovedi vplivov na zdravje, povezanih s toploto, za evropsko regijo Svetovne zdravstvene organizacije na lokalni, podnacionalni in nacionalni ravni. V skladu s tem se je verjetnost vročinskega vala povečala za 31 evropskih prestolnic, vsa evropska metropolitanska območja pa bodo v prihodnjih desetletjih bolj izpostavljena ekstremni vročini (Regionalni urad SZO za Evropo, 2021). Obseg toplotnih učinkov na zdravje ljudi je odvisen od prihodnjih emisij toplogrednih plinov in obsega preventivnih ukrepov, uvedenih po vsem svetu. V Evropski uniji bi lahko ob scenariju visokega segrevanja do konca stoletja vsako leto umrlo več kot 100 000 ljudi zaradi vročine. Število smrtnih žrtev bi bilo veliko manjše, če bi bil dvig globalne temperature omejen na 2 °C. Tako bi omejitev segrevanja na manj kot 2 °C lahko preprečila umrljivost in obolevnost, povezani s toploto (EASAC, 2019). Brez visoke ravni prilagajanja bodo podnebne spremembe zagotovo znatno povečale breme bolezni, povezano s toploto.

Policy odzivi

Za preprečevanje vročine je potreben portfelj ukrepov na različnih ravneh, vključno z meteorološkimi sistemi zgodnjega opozarjanja, pravočasnim javnim in zdravniškim svetovanjem, izboljšavami stanovanjskega in urbanističnega načrtovanja ter zagotavljanjem pripravljenosti zdravstvenih in socialnih sistemov za ukrepanje. Te ukrepe je mogoče vključiti v sistematični odziv na področju javnega zdravja – akcijski načrt za zdravje pri ogrevanju. Države so na različnih stopnjah priprave, razvoja in izvajanja HHAP. Regionalni urad SZO za Evropo je leta 2019 izvedel raziskavo, v kateri je preučil upravljanje in institucionalne ureditve za zdravstvene delavce in zdravstvene delavce. Od skupno 35 držav, ki so sodelovale v raziskavi, jih je 16 navedlo obstoj nacionalnega HHAP, več drugih držav pa je HHAP ustanovilo na podnacionalni ali mestni ravni (Regionalni urad SZO za Evropo, 2021).

Stran Opazovalnega urada o nacionalnih akcijskih načrtih in sistemih opozarjanja na vročinsko zdravje vsebuje pregled nacionalnih (in nekaterih podnacionalnih) akcijskih načrtov in sistemov opozarjanja na vročinsko zdravje. Dodatna sredstva za izboljšanje zmogljivosti za zaščito prebivalstva pred zdravstvenimi tveganji, ki se jim je mogoče izogniti zaradi ekstremne vročine v našem spreminjajočem se podnebju, zagotavlja svetovna informacijska mreža za zdravje v zvezi s toploto, ki jo usklajuje Skupni urad SZO/WMO za podnebje in zdravje.

Sklici

Povezave do dodatnih informacij

Language preference detected

Do you want to see the page translated into ?

Exclusion of liability
This translation is generated by eTranslation, a machine translation tool provided by the European Commission.