Splošno

Karpati so drugi najdaljši gorski sistem v Evropi, ki pokriva površino približno 210.000 kvadratnih kilometrov. Sedem držav (Češka, Madžarska, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška in Ukrajina) si deli ozemlje karpatske regije, od tega jih je pet članic EU.

Karpatska gorska regija je eno najpomembnejših in najbogatejših naravnih zatočišč na evropski celini. V Karpatih živi približno 30 % evropskega rastlinstva in največje evropske populacije rjavega medveda, volka, risa, evropskega bizona in redkih vrst ptic, vključno s svetovno ogroženim kraljevim orlom. Poleg naravne raznovrstnosti imajo polnaravni habitati, kot so gorski pašniki in senožeti, ki so rezultat stoletij tradicionalnega gospodarjenja z zemljišči, velik ekološki in kulturni pomen. Svetovni sklad za naravo (WWF) je karpatsko regijo uvrstil na svetovni seznam „Global 200“ ekoregij z izjemno biotsko raznovrstnostjo. Karpatska gorska regija zagotavlja pomembne ekosistemske dobrine in storitve, kot so hrana, sladka voda, gozdni proizvodi in turizem, ter je del treh glavnih povodij: Donava, Dnester (do Črnega morja) in Visla (do Baltskega morja).

Karpati so most med severnimi in jugozahodnimi kulturami Evrope, zaradi česar je kulturna raznolikost zelo raznolika.

Ogroženost okolja Karpatov

Opuščanje zemljišč, spreminjanje in drobitev habitatov, krčenje gozdov, netrajnostne gozdarske in kmetijske prakse ter onesnaževanje povzročajo izgubo karpatske krajine in biotske raznovrstnosti. Glavni dejavniki za to so socialno-ekonomski razvoj in podnebne spremembe. Opuščanje zemljišč in izguba habitatov sta najpomembnejša na oddaljenih območjih na višjih nadmorskih višinah, kjer tradicionalno kmetovanje ne more konkurirati sodobnemu kmetijstvu. Preoblikovanje in razdrobljenost habitatov sta večinoma povezana z netrajnostnim turizmom in razvojem infrastrukture, kmetijstvo pa je glavni vir onesnaževanja površinskih in podzemnih voda. Podnebne spremembe, ki povzročajo spremembe padavinskih vzorcev, snežne odeje in temperature, krepijo zgoraj opisane procese.

Podnebne spremembe in prilagajanje nanje v Karpatih

Sedanji in predvideni vplivi podnebnih sprememb so sprožili vrsto projektov, ki jih financira EU, vključno z:

• Cilj projekta CARPATCLIM je bil uskladiti podnebne podatke za obdobje 1961–2010 in jih dati na voljo v mrežni podatkovni zbirki;
• CarpathCC, v katerem je bila izvedena vrsta študij ranljivosti in ocenjeni prilagoditveni ukrepi;
• CARPIVIA, v kateri je bila ocenjena ranljivost glavnih ekosistemov karpatske regije in proizvodnih sistemov, ki temeljijo na ekosistemih, predlagane pa so bile tudi možnosti prilagajanja.

Evropska komisija

Evropska agencija za okolje