Prilagajanje v sektorjih politike EU

Podnebne spremembe imajo kompleksne učinke na biofizikalne procese, na katerih temeljijo kmetijski sistemi, z negativnimi in pozitivnimi posledicami v različnih regijah EU. Naraščajoča koncentracija CO2 v ozračju, višje temperature, spremembe vzorcev padavin in pogostost ekstremnih dogodkov vplivajo tako na naravno okolje kot na količino, kakovost in stabilnost proizvodnje hrane. Podnebne spremembe vplivajo na vodne vire, tla, škodljivce in bolezni, kar povzroča znatne spremembe v kmetijstvu in živinoreji.

Biotska raznovrstnost ima pomembno vlogo pri uravnavanju podnebja, s čimer bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Hkrati je doseganje ciljev blažitve skupaj z ekosistemskimi pristopi bistveno za preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti. Zato se ni mogoče spopasti z izgubo biotske raznovrstnosti, ne da bi se spoprijeli s podnebnimi spremembami, prav tako pa se je nemogoče spopasti s podnebnimi spremembami, ne da bi se spoprijeli z izgubo biotske raznovrstnosti.

Stavbe so lahko občutljive na podnebne spremembe. V prihodnosti se lahko poveča tveganje kolapsa, slabšanja stanja in znatne izgube vrednosti zaradi več neviht, škode zaradi snega ali pogrezanja tal, poseganja v vodo, poslabšanja notranjih klimatskih razmer in krajše življenjske dobe stavb. Cilj Evropske komisije je povečati odpornost infrastrukture, vključno s stavbami, proti podnebnim spremembam. Nove in obstoječe stavbe je treba oceniti glede odpornosti na sedanja tveganja in prihodnje podnebne spremembe ter jih ustrezno načrtovati ali nadgraditi. Ključna politika, ki se uporablja za podporo odpornosti stavb, je kohezijska politika (imenovana tudi regionalna politika).

Podjetja se soočajo z dvema glavnima vrstama podnebnih tveganj: neposredna fizična tveganja in tveganja prehoda, ki izhajajo iz odziva družbe na podnebne spremembe, zlasti blažilni ukrepi. Podnebne spremembe lahko na več načinov pomembno vplivajo na dobavne verige, distribucijo in prodajo. Toplota negativno vpliva na zdravje ljudi in lahko povzroči slabšo delovno uspešnost (zmanjšano produktivnost) ali manjše število delovnih ur (dobava delovne sile).

Dvig morske gladine lahko povzroči poplave, obalno erozijo in izgubo nizko ležečih obalnih sistemov. Prav tako bo povečala tveganje neurja in verjetnost kopenskega vdora morske vode ter lahko ogrozi obalne ekosisteme. Pričakovano zvišanje temperature vode in zakisljevanje oceanov bosta prispevala k prestrukturiranju obalnih ekosistemov; s posledicami za oceansko kroženje in biogeokemično kroženje.

Vplivi katastrofalnih dogodkov na to dediščino so povezani s počasnim začetkom sprememb, ki izhajajo iz procesov propadanja. Stalno zviševanje temperature in nihanja temperature in vlažnosti ali nihanja ciklov zamrzovanja in odtajanja povzročajo degradacijo in stres v materialih, zaradi česar je potreba po obnovi in ohranjanju večja. Biološka razgradnja, ki jo na primer povzročajo mikroorganizmi, je bolj verjetna.

V zadnjih nekaj letih je Evropa doživela vse vrste naravnih nesreč: hude poplave, suše in gozdni požari z uničujočimi posledicami za življenje ljudi, evropsko gospodarstvo in okolje. Evropska komisija je v zadnjem desetletju sprejela več strategij in ukrepov za obvladovanje zmanjševanja tveganja nesreč, kot so na primer direktiva o poplavah in njeno izvajanje (časovni razpored), ukrepi EU v zvezi s pomanjkanjem vode in sušo ter zelena knjiga o zavarovanju v primeru naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek.

Podnebne spremembe vplivajo na energetski sektor na več načinov, od sprememb v povpraševanju po ogrevanju in hlajenju; vplivi na pogoje oskrbe z energijo – na primer zmanjšana razpoložljivost vode za vodno energijo med dolgotrajnimi sušami in zmanjšana razpoložljivost hladilne vode, ki vpliva na učinkovitost elektrarn. Poleg tega je lahko energetska infrastruktura zaradi spreminjajočih se podnebnih razmer bolj izpostavljena škodi. Evropska komisija si na splošno prizadeva povečati odpornost infrastrukture, vključno z energijo, na podnebne spremembe z zagotavljanjem strateških okvirov.

Zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov v zadnjih letih je postalo nujno, da se prilagajanje podnebnim spremembam vključi v različna področja politike EU. Malo je posebnih dejavnosti EU za vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v politike za finančni in zavarovalniški sektor. Vendar so številne evropske politike, povezane z naravnimi nesrečami (glej zmanjševanje tveganja nesreč), zelo pomembne za finančni in zavarovalniški sektor, saj lahko pomagajo preprečiti znatne izgube in finančne nesreče. Evropska komisija se je tudi zavezala, da bo povečala financiranje dejavnosti, povezanih s podnebjem, tako da bo zagotovila, da bo vsaj 20 % evropskega proračuna namenjenih odhodkom, povezanim s podnebjem.

Hitrost podnebnih sprememb lahko preseže naravno sposobnost prilagajanja gozdnih ekosistemov. Povzroča povečano tveganje motenj zaradi neviht, požarov, škodljivcev in bolezni, ki vplivajo na rast in proizvodnjo gozdov. To bo vplivalo na ekonomsko upravičenost gozdarstva, zlasti na južnih območjih Evrope, pa tudi na zmogljivost gozdov za zagotavljanje okoljskih storitev, vključno s spremembami v funkciji ponorov ogljika. Komisija je leta 2013 sprejela novo strategijo EU za gozdove, ki se odziva na nove izzive, s katerimi se soočajo gozdovi in gozdarski sektor.

Podnebne spremembe bodo ustvarile nova zdravstvena tveganja in povečale sedanje zdravstvene težave. Podnebne spremembe naj bi neposredno in posredno vplivale na zdravje ljudi, rastlin in živali. Neposredni učinki so posledica sprememb intenzivnosti in pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi in poplave. Posredne učinke je mogoče čutiti s spremembami v pojavnosti bolezni, ki jih prenašajo žuželke (tj. vektorske bolezni, ki jih povzročajo komarji in klopi), glodalci ali spremembami v kakovosti vode, hrane in zraka. Strategiji Evropske komisije za prilagajanje podnebnim spremembam je priložen delovni dokument služb Komisije.

Izzivi, ki jih za IKT predstavljajo podnebne spremembe, spadajo v dve glavni kategoriji: akutni dogodki in kronični stresi. Akutni dogodki (imenovani tudi kritični ali krizni dogodki) vključujejo poplave (pluvialne, rečne, obalne), ledene nevihte, vročinske valove itd. Kronični stresi so posledica bolj postopnih sprememb podnebnih norm, kot so spremembe temperaturnih območij in ravni vlažnosti. Čeprav je manj verjetno, da bodo ti vplivi imeli katastrofalne posledice, bodo povzročili večjo degradacijo sredstev, pogostejše neuspehe in krajšo življenjsko dobo.

Načrtovanje rabe zemljišč je opredeljeno kot eden najučinkovitejših postopkov za olajšanje lokalnega prilagajanja podnebnim spremembam. Obstoječi postopki in orodja, ki so na voljo v okviru postopka občinskega načrtovanja rabe zemljišč v EU, vključno z uradnimi načrti, določanjem območij in/ali razvojnimi dovoljenji, pomagajo pri zmanjševanju razvojnih tveganj za občino zaradi predvidenih vplivov povečanih poplav, požarov v naravi, zemeljskih plazov in/ali drugih naravnih nevarnosti zaradi spreminjajočega se podnebja.

Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe močno vplivale na morsko okolje. Zvišanje temperature vode bo prispevalo k prestrukturiranju morskih ekosistemov, kar bo vplivalo na kroženje oceanov, biogeokemijsko kolesarjenje in morsko biotsko raznovrstnost. Zakisljevanje oceanov bo vplivalo na sposobnost nekaterih vrst, ki izločajo kalcijev karbonat (kot so mehkužci, planktoni in korale), da proizvajajo svoje lupine ali okostja. Toplejša in bolj kisla morska voda bo zato negativno vplivala na ribištvo in akvakulturo.

Do konca stoletja se predvideva, da se bodo evropske gore fizično spremenile. Ledeniki bodo utrpeli veliko masovno izgubo, vendar spremembe vplivajo tudi na nižje, srednje hribe in poplavne ravnice, s čimer vplivajo na razpoložljivost vode, kmetijsko proizvodnjo, turizem in zdravstveni sektor. Sezonske snežne linije bodo na višjih nadmorskih višinah, snežne sezone pa bodo krajše. Drevesne linije se bodo pomaknile navzgor, gozdni vzorci pa se bodo spremenili v nižjih nadmorskih višinah.

Ker vreme in podnebje odločilno vplivata na potovalno sezono in izbiro počitniških destinacij, je turistična industrija zelo odvisna od njih. Obstaja tudi močna povezava med naravo in turizmom, pa tudi med kulturno dediščino in turizmom. Glede na lokacijo in letni čas lahko podnebne spremembe pozitivno ali negativno vplivajo na turizem.

Potreba po prilagoditvi prometnega sistema vplivu podnebnih sprememb je bila poudarjena že v beli knjigi Evropske komisije o prilagajanju (COM(2009) 148). Prilagajanje prometu se obravnava s kombinacijo evropskih prometnih politik, politik na področju podnebnih sprememb in raziskovalnih politik. Evropska unija spodbuja najboljše prakse, vključevanje prilagajanja v svoje programe za razvoj prometne infrastrukture in zagotavlja smernice, npr. z razvojem ustreznih standardov za gradnjo. Ukrepi so osredotočeni na prometno infrastrukturo, zlasti na vseevropsko prometno omrežje (TEN-T).

V Evropi skoraj 73 % prebivalstva živi na mestnih območjih, do leta 2050 pa naj bi se ta delež povečal na več kot 80 %. Podnebne spremembe bodo verjetno vplivale na skoraj vse sestavne dele mest – njihovo okolje, gospodarstvo in družbo. To prinaša nove, kompleksne izzive za urbanistično načrtovanje in upravljanje. Vplivi podnebnih sprememb na vozlišča evropske gospodarske dejavnosti, družbenega življenja, kulture in inovacij močno presegajo občinske meje.

Podnebne spremembe neposredno vplivajo na vodne vire, upravljanje teh virov pa vpliva na ranljivost ekosistemov, socialno-ekonomske dejavnosti in zdravje ljudi. Pričakuje se tudi, da bo imelo gospodarjenje z vodo vse pomembnejšo vlogo pri prilagajanju. Podnebne spremembe naj bi povzročile velike spremembe v razpoložljivosti vode po vsej Evropi z vse večjim pomanjkanjem vode in sušami, zlasti v južni Evropi, ter vse večjim tveganjem poplav po vsej Evropi.