Dovzetnost Evrope za vplive računalništva v oblaku, ki se pojavljajo zunaj Evrope

Mednarodna trgovina, potovanja, telekomunikacije in drugi vidiki globalizacije povečujejo verjetnost, da imajo vplivi podnebnih sprememb posledice zunaj regij ali narodov, v katerih se pojavljajo. Take posledice se imenujejo „čezmejni učinki“ podnebnih sprememb ali „posredni učinki“, „čezmejni učinki“ ali „učinki prelivanja“. Ti učinki lahko znatno vplivajo na splošno tveganje podnebnih sprememb za regije, sektorje in ljudi. Zato bi jih bilo treba upoštevati pri razvoju in izvajanju politik prilagajanja. Čezmejni učinki lahko nastanejo zaradi enega samega ekstremnega podnebnega dogodka, ki lahko povzroči verigo reakcij prek poti vpliva, na primer začasne motnje v svetovnih dobavnih verigah zaradi poškodovane prometne infrastrukture, ali zaradi daljših obdobij ekstremnih vremenskih razmer ali postopnih podnebnih sprememb.

V poglavju 6.4 poročila Evropske agencije za okolje z naslovom Climate change, impacts and vulnerability in Europe 2016 (Podnebne spremembe, vplivi in ranljivost v Evropi 2016) so analizirani čezmejni učinki vplivov podnebnih sprememb zunaj Evrope, ki imajo posredne kaskadne učinke na evropskem ozemlju. Na podlagi razpoložljive literature opredeljuje šest glavnih poti: (i) trgovina s kmetijskimi proizvodi, (ii) trgovina z nekmetijskimi proizvodi, (iii) infrastruktura in promet, (iv) geopolitika in varnostna tveganja, (v) migracije ljudi in (vi) financiranje (glej sliko 1).

Slika 1. Šest glavnih poti posrednih učinkov za Evropo (EEA, 2017).

Vir: Evropska agencija za okolje.
Opomba: Poti do učinkov so bile samovoljno postavljene na zemljevid; zato puščice ne kažejo nobene prevladujoče geografske smeri, iz katere bi ti vplivi lahko vplivali na Evropo (poročilo EEA „Climate change, impacts and vulnerability in Europe 2016“ (Podnebne spremembe, vplivi in ranljivost v Evropi 2016)).

Kot je navedeno v poglavju 6.4 poročila Evropske agencije za okolje, so najmočnejši dokazi o občutljivosti Evrope na čezmejne učinke gospodarski učinki, ki jih povzročajo nestanovitnosti cen na svetovni ravni zaradi podnebnih sprememb; motnje v prometnih omrežjih, kot so pristanišča; in spremembe v arktičnem okolju, kot so nove plovne poti.

Sredozemska regija Evrope je bila opredeljena kot najbolj ranljiva za pretrese v pretoku kmetijskih proizvodov zaradi velike odvisnosti od uvoza iz držav zunaj Evrope. Nedavni skrajni podnebni pojavi zunaj Evrope so že negativno vplivali na Evropo. Ruski vročinski val leta 2010 je na primer uničil približno 30 % ruske letine žita in prispeval k 60–80-odstotnemu zvišanju svetovnih cen pšenice. Svetovna kriza zaradi riža leta 2008, med katero so se cene riža na svetovnem trgu v nekaj mesecih početverile, je bila med drugim delno posledica dolge suše v Avstraliji.

Nestanovitnost cen hrane bo verjetno nesorazmerno bolj prizadela skupine prebivalstva z nizkimi dohodki v vseh delih Evrope.

Pričakuje se, da bodo majhna, odprta in visoko razvita evropska gospodarstva ranljiva predvsem za pretrese v pretoku nekmetijskih proizvodov. Primeri takih posrednih učinkov so pomanjkanje trdih diskov in s tem povezano zvišanje ravni cen zaradi hudih poplav na Tajskem leta 2011 ter zmanjšanje izvoza premoga in zvišanje cen na svetovnem trgu, ki so ga povzročile hude poplave v vzhodni Avstraliji v letih 2010/2011.

Vplivi podnebnih sprememb in ekstremnih dogodkov na prometno infrastrukturo zunaj Evrope (npr. ceste, cevovodi, železnice, mostovi, pristanišča, letališča in predori) imajo lahko učinke prelivanja tudi v Evropi. Orkan Katrina je na primer leta 2005 uničil velik del pristanišča New Orleans v ZDA, kar je povzročilo začasno pomanjkanje svetovne oskrbe z nafto in začasno zvišanje svetovne cene nafte.

Podnebne spremembe v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu lahko povečajo geostrateška tveganja za Evropo. Nedavne študije kažejo, da bodo temperature v nekaterih od teh regij proti koncu 21. stoletja presegle prag prilagodljivosti človeka. Poleg tega dvig morske gladine vse bolj ogroža naseljena obalna območja, kot je delta Nila, kjer je skoncentriran velik del egiptovskega prebivalstva in kmetijskih zemljišč. Podnebne razmere brez primere lahko skupaj s socialno-ekonomskimi in političnimi dejavniki dodatno povečajo regionalno nestabilnost. To povečanje pa lahko privede do znatnega povečanja begunskih in migracijskih tokov v Evropo, kar bi lahko imelo politične in varnostne posledice.

Finančna pot se nanaša na tiste vplive podnebnih sprememb, ki lahko motijo pretok javnega in zasebnega kapitala, kot so čezmorske naložbe, nakazila delavcev migrantov ali mednarodno zavarovanje, kar ima posledice za finančne tokove v različnih državah. Velik del stroškov zavarovanja zaradi orkana Katrina leta 2005 je na primer padel na londonske borze. Predvideno povečanje pojavljanja in intenzivnosti ekstremnih vremenskih pojavov v številnih delih sveta bo ogrozilo zavarovalniške sisteme, saj bo povzročilo zvišanje zavarovalnih premij in zmanjšanje kritja, hkrati pa evropskim zavarovalnicam zagotovilo nove priložnosti za naložbe v države v razvoju.

Glede na več študij se pričakuje, da se bo ranljivost Evrope za čezmejne učinke podnebnih sprememb v prihodnjih desetletjih povečala, vendar kvantitativne napovedi še niso na voljo.