3. Opredelitev možnosti prilagajanja

Podroben akcijski načrt, ki določa, kako, kdaj in kdo bi moral izvajati posebne prilagoditvene ukrepe, je ključnega pomena za doseganje prilagajanja na terenu. Za razvoj tega akcijskega načrta je pomembno opredeliti morebitne prilagoditvene možnosti (v tem koraku) in jih zožiti (glej korak 4).

 Ta korak pomaga lokalnim organom in mestom, ki so podpisniki Konvencije županov, da opredelijo morebitne prilagoditvene možnosti in zberejo ustrezne informacije za te možnosti v portfelju, ki bo olajšal nadaljnje prednostno razvrščanje možnosti.

Možnosti prilagajanja so možni prilagoditveni ukrepi, s katerimi se lahko obravnavajo predhodno opredeljeni podnebni izzivi. Poleg tega lahko prilagoditvene možnosti omogočijo izkoriščanje vseh pozitivnih priložnosti, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, in/ali morebitnih dodatnih koristi, ki jih lahko ti ukrepi ustvarijo. Možnosti prilagajanja lahko segajo od ukrepov za krepitev sposobnosti prilagajanja (npr. ustvarjanje in izmenjava znanja, oblikovanje podpornega institucionalnega okvira) ali vzpostavitev sistemov upravljanja in podpornih mehanizmov (npr. boljše načrtovanje gospodarjenja z zemljišči, mehanizmi zavarovanja) do ukrepov prilagajanja, ki se izvajajo na terenu in se pogosto imenujejo „sivi“ (infrastrukturni) ali „zeleni“ (ekosistemski) ukrepi. Ta korak olajšuje preučitev morebitnih prilagoditvenih možnosti in pomaga opredeliti ustrezne ukrepe.

Glej tudi poglavje 3 poročila Evropske agencije za okolje z naslovom Prilagajanje mest v Evropi: kako se mesta odzivajo na podnebne spremembe za dodatne informacije o učinkovitosti prilagoditvenih možnosti za različne podnebne vplive.