Prilagoditev vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T)

Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) je politika EU, ki temelji na členih 170–172 naslova XVI Pogodbe o delovanju Evropske unije. TEN-T omogoča delovanje notranjega trga, medsebojno povezovanje evropskih regij in povezovanje Evrope z drugimi deli sveta.

Glavni instrumenti politike TEN-T na ravni EU so smernice, ki določajo cilje in prednostne naloge, ter sklad za prometno infrastrukturo za podporo projektom. Prve smernice za promet sta Evropski parlament in Svet sprejela leta 1996. Leta 2009 se je začel obsežen pregled politike, ki je privedel do novega zakonodajnega okvira, ki je začel veljati leta 2014 in s katerim je bil vzpostavljen okvir za razvoj politike na področju prometa do leta 2030/2050.

Sedanje smernice so bile odobrene z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU. Pozivajo k zagotavljanju, da se „pri pripravi, oblikovanju in izvajanju projektov skupnega interesa spodbujajo blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter preprečevanje in obvladovanje tveganj“. Smernice opredeljujejo osrednje prometno omrežje s prednostnimi koridorji, ki jih je treba razviti v delovnih načrtih. Ti delovni načrti bi morali vključevati „morebitne vplive podnebnih sprememb na infrastrukturo in po potrebi predlagane ukrepe za povečanje odpornosti na podnebne spremembe“.