Načrtovanje prilagajanja podnebnim spremembam za pristanišča in celinske plovne poti

Cilj tega dokumenta je zagotoviti smernice o tem, kako zagotoviti odpornost vodnega prometa na podnebne spremembe, ter navesti primere in priporočila dobre prakse. Pristanišča in plovne poti se že soočajo z različnimi tveganji, povezanimi z vrsto meteoroloških, hidroloških in oceanografskih parametrov in procesov. Podnebne spremembe bodo vplivale na te parametre in procese ter povečale obstoječa tveganja in uvedle nova. Čebo priprava pravočasna in učinkovita, bodo podnebne spremembe povzročile vse več poškodb ali strukturnih napak, operativnih motenj in zamud ter vplivale na varnost osebja, opreme in okolja.

Smernice, ki jih je pripravila tehnična delovna skupina PIANC, uvajajo štiristopenjski metodološki okvir za pomoč upravljavcem pristanišč in plovnih poti pri pripravi strategij in izbiri ukrepov za prilagajanje sredstev in delovanja podnebnim spremembam.

Prva faza, imenovana Kontekst in cilji, se osredotoča na opredelitev dovzetnosti sredstev in dejavnosti, ki jih povzročajo podnebne spremembe, določitev ciljev prilagajanja in odpornosti ter opredelitev deležnikov, vključenih v pripravo in izvajanje prilagoditvene strategije. Sedanji in prihodnji podnebni parametri, ki vplivajo na sredstva, dejavnosti in sisteme pomorske infrastrukture in infrastrukture za plovbo po celinskih plovnih poteh, se zbirajo in ocenjujejo na drugi stopnji (podnebne informacije). V tej fazi je opredeljeno, kateri podnebni parametri in procesi so pomembni za vodni promet in kako naj bi se ti v prihodnosti spremenili v skladu z različnimi scenariji podnebnih sprememb.

Faza III združuje informacije o kritičnih sredstvih, operacijah in sistemih (faza I) ter razumevanje sedanjih in prihodnjih podnebnih razmer, ki vplivajo na te sisteme (faza II), da se opredelijo morebitne ranljivosti in tveganja, ki bi jih bilo treba obravnavati v prilagoditveni strategiji. Končna faza IV vključuje vrsto korakov za opredelitev, pregled in po potrebi oceno možnih prilagoditvenih možnosti za obravnavanje tveganj, opredeljenih v fazi 3. Ti koraki vodijo k razvoju prilagoditvenih poti. Pot prilagajanja opisuje zaporedje dejanj (ukrepov ali drugih posegov), ki se izvajajo kot odziv na spremembe meteoroloških, hidroloških ali oceanografskih razmer.

Vodilni dokument dopolnjujejo primeri najboljših praks, in sicer 16 študij primerov, ki ponazarjajo nekatere izvedene ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam. Poleg tega je bil portfelj prilagoditvenih ukrepov razdeljen na tri glavne skupine – fizično, socialno in institucionalno – za skupno 16 skupin pojavov podnebnih sprememb (npr. ekstremni dež, poplave, suša ali dvig morske gladine) predložen kot priloga k temu poročilu.