Naravne nevarnosti: neposredni stroški in izgube zaradi motenj v proizvodnih procesih

V zadnjih desetletjih se je v Evropi znatno povečala neposredna škoda zaradi naravnih nesreč. Pričakuje se nadaljnje povečanje škode zaradi stalnega kopičenja ljudi in gospodarskih sredstev na območjih, izpostavljenih tveganju, ter učinkov podnebnih sprememb, na primer na resnost in pogostost suš v Sredozemlju. Da bi ublažili vpliv naravnih nesreč na evropska gospodarstva in družbe, je treba izboljšati ocenjevanje in obvladovanje tveganj. Čeprav sta analiza in modeliranje naravnih nevarnosti v zadnjih desetletjih dosegla znaten napredek, so še vedno potrebna precejšnja raziskovalna prizadevanja za izboljšanje ocen stroškov naravnih nesreč. Zlasti v primerjavi z modeliranjem nevarnosti pri ocenjevanju izgub še vedno prevladujejo enostavni pristopi, predvsem zaradi omejenih razpoložljivih podatkov in znanja o procesih poškodb in vplivnih dejavnikih. Poleg tega je zaradi velike raznolikosti metodoloških pristopov težko določiti celovite, zanesljive in zanesljive podatke o stroških, ki so primerljivi med različnimi nevarnostmi in državami. Razlog za to je tudi dejstvo, da najsodobnejši pristopi k ocenjevanju neposrednih stroškov in izgub, ki jih povzročijo motnje v proizvodnih procesih, niso specifični le za naravno nevarnost, temveč tudi za različne sektorje ali elemente tveganja v določenih regijah ali državah. Te metode ter viri podatkov in terminologija so zbrani, sistematizirani in analizirani v tem poročilu. Opredeljene so podobnosti in razlike med metodami za oceno stroškov različnih naravnih nesreč, tako da se je mogoče največ naučiti iz različnih pristopov, ki se uporabljajo v različnih evropskih državah. Poleg tega so poudarjene vrzeli v znanju in raziskovalne potrebe, podana pa so tudi priporočila za najboljše prakse pri ocenjevanju stroškov.

To poročilo je del evropskega projekta ConHaz. Prvi cilj projekta ConHaz je zbrati najsodobnejše metode in terminologijo, ki se uporabljajo v evropskih študijah primerov. Ta zbirka bo obravnavala suše, poplave, nevihte in alpske nevarnosti ter različne prizadete sektorje, kot so kmetijstvo, zdravje in narava. Upoštevali se bodo neposredni, posredni in neopredmeteni stroški. ConHaz nadalje preučuje stroške in koristi politik preprečevanja tveganj in odzivanja na izredne razmere. Drugi cilj projekta ConHaz je oceniti zbrane metode z upoštevanjem teoretičnih predpostavk, na katerih temeljijo metode za oceno stroškov, in vprašanj, ki se pojavljajo pri uporabi metod, kot sta razpoložljivost in kakovost podatkov. ConHaz bo ocenil tudi zanesljivost končnih rezultatov z upoštevanjem točnosti napovedi stroškov in metod potrjevanja najboljših praks ter opredelil ustrezne vrzeli v metodah ocenjevanja. Tretji cilj projekta ConHaz je primerjati razpoložljive metode ocenjevanja s potrebami in praksami končnih uporabnikov, da bi se bolje opredelile najboljše prakse in vrzeli v znanju v zvezi z oblikovanjem politik. Končni cilj projekta ConHaz je podati priporočila o najboljših praksah in opredeliti posledične raziskovalne potrebe.