Alergeni cvetni prah dreves

Izpostavljenost alergenom zaradi cvetnega prahu v zraku ali njihovega vdihavanja lahko sproži alergijske odzive v nosu, očeh in bronhijih (astma), kar povzroči motnje spanja, zmanjšano kakovost življenja zaradi slabega duševnega zdravja, izgubo produktivnosti ali zmanjšano uspešnost otrok v šoli in visoke stroške zdravstvenega varstva. Pričakuje se, da bo vpliv podnebnih sprememb na sezone cvetnega prahu, koncentracije in alergenost v prihodnosti povečal izpostavljenost evropskega prebivalstva cvetnemu prahu in aeroalergenom.

Izračuni klinično pomembnih sezon cvetnega prahu se izvajajo z uporabo modela atmosferske sestave. S tem kazalnikom se spremlja resnost sezone (dnevni cvetni prah na m3) za brezo in jelšo (1980–2022) ter oljke (1990–2022), izračunana na podlagi evropske ponovne analize cvetnega prahu v.1.0, ki izračuna razvoj rastlin spomladi, sproščanje cvetnega prahu, prevoz in odstranjevanje z uporabo temperature, pokrovnosti tal in drevesnih vrst ter jih združi z opazovanjem cvetnega prahu Evropske mreže za aeroalergene. Kazalnik zagotavlja tudi metriko časovnega razporeda sezone cvetnega prahu (začetek, konec in trajanje v dnevih) in spremembe resnosti s primerjavo mediane upadanja za obdobje 2013–2022 z obdobjem 1980–89 za rojstvo in jelšo ter obdobjem 1990–1999 za oljke.

Jastrebi

Kazalec predvideva, da karta porazdelitve vegetacije ostane nespremenjena za vsa leta in ne upošteva letnih nihanj koncentracij cvetnega prahu dreves. Vendar je napovedovanje absolutne ravni sezone cvetnega prahu za vsako posamezno leto težka naloga, za katero zaenkrat ni ustrezne vseevropske rešitve. Za prejšnja opažanja ni bilo podatkov, zato je bila analiza omejena na obdobje 1980–2022 za brezo in jelšo ter obdobje 1990–2022 za oljke.