Uporaba sladkovodnih virov v Evropi

Ključna sporočila:

Na splošno sta odvzem vode in gospodarska rast v EU v obdobju 2000–2017 pokazala absolutno nevezanost. Skupni odvzem vode se je zmanjšal za 17 %, skupna bruto dodana vrednost, ustvarjena v vseh gospodarskih sektorjih, pa se je povečala za 59 %. Vendar pomanjkanje vode in suša še naprej povzročata znatna tveganja v južni Evropi, pa tudi na posebnih območjih drugih evropskih regij.

Kmetijstvo je ostalo sektor, ki je na splošno izvajal največji pritisk na obnovljive sladkovodne vire, saj je bilo leta 2017 odgovorno za 59 % skupne porabe vode v Evropi. To je predvsem posledica ravni kmetijstva v južni Evropi.

Leta 2017 je bilo 64 % celotnega odvzema vode iz rek in 24 % iz podzemne vode.

Letni obnovljivi sladkovodni viri na prebivalca so se v obdobju 1990–2017 zmanjševali v vseh regijah razen v vzhodni Evropi. Velika zmanjšanja so bila ugotovljena v Španiji (–65 %), na Malti (–54 %) in Cipru (–32 %). Podnebne spremembe in povečanje prebivalstva so v tem obdobju močno obremenili obnovljive sladkovodne vire v Evropi.

Vse pogostejše in obsežnejše skrajne suše in poplave povečujejo tveganje, da se bodo v prihodnosti zmanjšale količine obnovljivih sladkovodnih virov.