Transatlantska ocena in načrt prostorskega upravljanja za Evropo, ki temelji na globokomorskih ekosistemih (ATLAS)

Projekt ATLAS si prizadeva izboljšati naše razumevanje kompleksnih globokomorskih ekosistemov in z njimi povezanih vrst, vključno s tistimi, ki so novi v znanosti. Raziskovalci želijo napovedati prihodnje spremembe teh ekosistemov in vrst ter njihovo ranljivost in sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe. Poleg pionirskih raziskav in odkritij ATLAS razvija znanstveno bazo znanja, ki lahko prispeva k razvoju mednarodnih politik za zagotovitev učinkovitega upravljanja globokomorskih atlantskih virov. To bo prispevalo k dolgoročni strategiji Evropske komisije „modra rast“ za podporo trajnostni rasti v morskem in pomorskem sektorju kot celoti.

Štirje splošni cilji ATLAS so:

• izboljšati naše razumevanje globokoatlantskih morskih ekosistemov in populacij;
• izboljšati naše zmogljivosti za spremljanje, modeliranje in napovedovanje premikov v globokomorskih ekosistemih in populacijah;
• preoblikovanje novih podatkov, orodij in razumevanja v učinkovito upravljanje oceanov;
• testiranje scenarijev in razvoj znanstveno vodenih, stroškovno učinkovitih strategij prilagodljivega upravljanja, ki spodbujajo modro rast.

 

Da bi dosegli cilje projekta, je ATLAS zbral 12 medsektorskih študij primerov, da bi zagotovil prvo skladno celovito oceno globokomorskih ekosistemov Atlantika in njihovega potenciala modre rasti na ravni povodij. Vse to poteka po kritičnih poteh glavnih atlantskih tokovnih vzorcev, pri čemer so nekatera območja študij primerov trenutno predlagana ali razvrščena kot ranljivi morski ekosistemi ali ekološko ali biološko pomembna območja. Študije primerov navajajo biogeografski in regulativni razpon ter razpon pristojnosti, ki so potrebni za doseganje ciljev ATLAS.

Poročilo o politiki Priznavanje povezljivosti in vplivov podnebnih sprememb kot bistvenih elementov za učinkovito omrežje morskih zavarovanih območij v severnem Atlantiku je bilo objavljeno leta 2019. Praktične posledice za načrtovanje omrežij zaščitenih morskih območij vključujejo potrebo po priznavanju morskih območij, ki se izkoriščajo, in globokomorskih območij, na katerih je biotska raznovrstnost lahko odpornejša na podnebne spremembe.