Prilagajanje slani vodi inTrusion v scenariju RIse na ravni sEa (ASTERIS)

Jadranske obalne regije, ki so občutljive na učinke podnebnih sprememb in se soočajo z znatnim povečanjem porabe vode v obdobjih konic v letu, potrebujejo boljšo zaščito sladkovodnih vodonosnikov pred vdorom slane vode s trajnostnim upravljanjem vodnih virov.  Cilj projekta ASTERIS je bil opredeliti in kartirati potrebe in ovire za obvladovanje vodnega tveganja na podlagi skupne ocene prostorske in časovne spremenljivosti vdora morske vode ter razviti praktična orodja za trajnostno upravljanje obalnih vodonosnikov na lokalni ravni. Za dosego teh rezultatov so bila izbrana tri reprezentativna področja za izvedbo posameznih študij primerov: Regija Emilija-Romanja (občina Ravena, Italija), dežela Marke (občina Fano, Italija) in Dubrovniško-neretvanska županija (Hrvaška). 

Projekt je prispeval k znatnemu izboljšanju znanja o sedanjem in prihodnjem stanju vdora soli na jadranskem območju, kar lahko koristi prebivalcem Italije in Hrvaške. Predlaga se konceptualni model za oceno tveganja vdora soli v severnojadranski bazen, ki ga bodo vsilili prihodnji scenariji podnebnih sprememb. Nanaša se na široko območje (skoraj 2000 km obale), vključuje tri države (Italija, Hrvaška in kratek del Slovenije, ki se sooča z jadransko obalo) in vključuje različne geološke, morfološke in socialno-ekonomske razmere.

Dejavnosti ASTERIS so bile osredotočene tudi na politike blažitve in prilagajanja obalnim vodonosnikom, da bi se zmanjšalo tveganje vdora slane vode z vključitvijo kart ranljivosti in analizo posebnih študij primerov. Kot končni rezultat te dejavnosti so bile pripravljene smernice za prilagoditvene ukrepe.