Krepitev partnerstev za obvladovanje tveganj za katastrofalne naravne nesreče v Evropi (ENHANCE)

V Evropi sta se pogostost in gospodarska škoda zaradi naravnih nesreč povečali. Pričakuje se, da se bodo izgube še naprej povečevale zaradi mestnih in gospodarskih dejavnosti ter podnebnih sprememb. Za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč je potrebno zmanjšanje tveganja nesreč. ZTN pa je zapletena naloga, ki vključuje številne akterje in pogosto zajema različne sektorje in geografske razsežnosti. ENHANCE je bil namenjen razvoju in analizi novih načinov za povečanje odpornosti družbe na katastrofalne vplive naravnih nevarnosti.

Zato projekt ENHANCE priporoča (nova) večsektorska partnerstva za upravljanje zmanjševanja tveganja nesreč na podlagi desetih študij primerov. PPN vključujejo kombinacijo partnerjev iz javnega in zasebnega sektorja ter organizacij civilne družbe. Rezultati projektov kažejo, da lahko PPN znatno izboljšajo obvladovanje tveganja nesreč. Z uporabo „kapitalskega pristopa“ so bili PPN ocenjeni glede na njihovo zdravje pri spopadanju z naravnimi nesrečami, kar je privedlo do naslednjih splošnih priporočil, ki podpirajo Sendajski okvir UNISDR za zmanjševanje tveganja nesreč ter razpravo UNFCCC o izgubi in škodi.

Ocena tveganja:

• V mednarodnih pobudah za zmanjšanje tveganja in financiranje tveganja bi bilo treba upoštevati skrajnosti tveganja in gospodarsko škodo. To podpira tako Sendajski okvir kot pristop Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) k izgubi in škodi.
• Zanesljive in točne informacije o tveganju so ključne za dobro delovanje PPN. Za to je nujna razpoložljivost empiričnih podatkov o izgubah, za objavo teh podatkov pa je potrebno usklajeno ukrepanje.
• Metode ocenjevanja ekstremnih tveganj z analizo ekstremnih vrednosti in skupnimi verjetnostnimi porazdelitevmi (Copula’s) znatno povečujejo zanesljivost scenarijev tveganja.
• Posredni gospodarski učinki nesreč na območjih, ki niso neposredno prizadeta, vendar so z njimi povezana prek dobave blaga in storitev, lahko predstavljajo do 40 % skupne škode. Potrebnih je več raziskav za nadaljnjo oceno možnosti prilagajanja za zmanjšanje tega tveganja.

Zaznavanje in vedenje:

• Zaznavanje tveganja je pomembno gonilo zmanjševanja tveganja nesreč. Na dojemanje tveganja v veliki meri vplivajo dejavniki, kot so: izkušnje posameznikov s prejšnjimi nesrečami, finančne spodbude in socialno-ekonomske razmere.
• Z boljšim usmerjanjem individualnega vedenja gospodinjstev k ZTN, na primer s komunikacijo in zagotavljanjem finančnih spodbud, kot so zavarovalni odbitki, se lahko zmanjšanje tveganja izboljša do 35 %.
• Predpisi EU, kot je direktiva o poplavah, bi morali zagotoviti več spodbud za gospodinjstva in aktivirati ogromen potencial zmanjševanja tveganja nesreč prek posameznikov.
• Zavarovalne sheme bi morale biti bolje povezane s predpisi EU (direktiva o poplavah, Solventnost II, Solidarnostni sklad EU), saj so že tesno povezane s posameznimi gospodinjstvi in lahko spodbudijo zmanjševanje tveganja nesreč na lokalni ravni.
• V ta namen potrebujemo boljše razumevanje dojemanja in vedenja posameznikov glede tveganja nesreč. Modeli, ki temeljijo na agentih, so zmogljiva orodja za simulacijo učinkov človeškega vedenja na ZTN.

Zavarovanje & Ekonomski instrumenti:

• Sheme za prenos tveganja, kot sta zavarovanje in solidarnostni sklad EU, so izvedljive le v prihodnosti z znatnim povečanjem ukrepov fizične zaščite/zmanjšanja tveganja nesreč.
• Brez ZTN se lahko premije za npr. zavarovanje pred poplavami v več državah EU, kot sta Nemčija in Francija, zvišajo do 120 %.

Zmanjševanje tveganja nesreč/prilagajanje

• ukrepi za zmanjševanje tveganja nesreč lahko znatno zmanjšajo tveganje; potrebna so večja prizadevanja za vključitev posameznih gospodinjstev.
• Prizadevanja za prilagajanje/zmanjšanje tveganja nesreč bi morala vključevati celotno področje: od sistemov opozarjanja, zaščite do prostorskega načrtovanja.