All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodiesDescription
V okviru tega projekta je bil razvit nov okvir za stresne teste na več ravneh, ki temelji na inženirskih tveganjih. Imenuje se STREST in je namenjen preverjanju varnosti in tveganja posameznih komponent ter celotnega sistema kritične infrastrukture.
Metodologija temelji na strogih modelih za oceno nevarnosti, ranljivosti, uspešnosti in odpornosti pri različnih naravnih nesrečah. Čeprav vremenski dogodki (in zlasti tisti, ki bi lahko bili povezani s podnebnimi spremembami) v projektu niso obravnavani, se lahko metodološki potek dela neposredno uporabi za namene prilagajanja podnebnim spremembam.
Predlagan je okvir na več ravneh, ki zajema različne ravni kompleksnosti analize (npr. količinska opredelitev epistemične negotovosti, izvabljanje strokovnjakov) in različne pristope k oceni tveganja (na podlagi ene ali več nevarnosti, verjetnosti ali scenarija) ter upošteva razpoložljive vire za izvajanje stresnih testov. Razvit je bil tudi formaliziran proces vključevanja več strokovnjakov, ki se ukvarja z obvladovanjem epistemične negotovosti, imenovan EU@STREST (Epistemic Uncertainty at STREST), in je vključen v potek dela stresnega testa.
Uporaba STREST sledi delovnemu postopku, ki je sestavljen iz štirih faz: faza pred ocenjevanjem; faza ocenjevanja; faza odločanja; in fazo poročanja. V fazi pred ocenjevanjem se zberejo vsi podatki, ki so na voljo o KI in o nevarnostih za zanimanje. Nato se določijo cilj, časovni okvir in najprimernejša raven stresnega testa, ki se uporabi za testiranje kritične infrastrukture. V fazi ocenjevanja se stresni test izvede na ravni komponent in sistemov. V fazi odločanja se preverijo rezultati stresnega testa, tj. rezultati ocene tveganja se primerjajo s cilji, opredeljenimi v fazi pred ocenjevanjem. Nato se opredelijo kritični dogodki, tj. dogodki, ki najverjetneje povzročijo določeno raven vrednosti izgube, ter oblikujejo strategije in smernice za zmanjševanje tveganja na podlagi opredeljenih kritičnih dogodkov, ki se predstavijo v fazi poročanja.
Pristop STREST je bil uporabljen za šest študij primerov, vključno s pristaniško infrastrukturo v Solunu v Grčiji. V tem primeru so bile obravnavane naravne nevarnosti omejene na potrese, nevarnosti utekočinjanja in cunamije. Nizka tabela okvira STREST za uporabo stresnega testa v solunskem pristanišču je prikazana na spodnji sliki.
Project information
Lead
Eidgenossische Technische Hochschule Zurich (ETH Zurich)
Partners
Eidgenossische Technische Hochschule Zurich (ETH Zurich)
Ecole Polytechnique Fédérale de Lausanne (EPFL)
Basler & Hofmann (BUH)
European Centre for Training and Research in Earthquake Engineering (EUCENTRE)
Analisi e Monitoraggio del Rischio Ambientale (AMRA)
Istituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia (INGV)
Toegepast Natuurwetenschappelijk Onderzoek (TNO)
Institut des Sciences de la Terre (ISTerre), Université Joseph Fourier (UJF)
Aristotle University of Thessaloniki (AUTH)
Kandilli Observatory and Earthquake Research Institute (KOERI), Bogazici University (BU)
Ljubljana University (UL)
Joint Research Centre (JRC)
Source of funding
European Commission FP7
Reference information
Websites:
Published in Climate-ADAPT: Jan 1, 1970
Language preference detected
Do you want to see the page translated into ?