Pomoč pri izboljšanju funkcij tal in prilagajanju podnebnim spremembam s trajnostnimi ohranitvenimi kmetijskimi tehnikami (LIFE HELPSOIL)

Cilj projekta LIFE HelpSoil je bil preskusiti inovativne rešitve in predstaviti prakse upravljanja tal za izboljšanje kakovosti tal, da bi kmetijski sistemi postali odpornejši na podnebne spremembe. Specifični cilji projekta so vključevali: (i) izvajanje praks za izboljšanje sekvestracije organskega ogljika v tleh, rodovitnosti tal in biotske raznovrstnosti ter zaščito pred erozijo na številnih kmetijah, da bi povečali trajnost in konkurenčnost kmetijstva; (ii) vključevanje praks ohranjanja in inovativnih tehnik za povečanje učinkovitosti namakanja, izboljšanje učinkovitosti gnojil, zlasti hlevskega gnoja, in omejitev uporabe pesticidov; ter (iii) razvoj kazalnikov funkcij ekosistemov tal in novih tehnik za oceno okoljskih koristi praks, preskušenih v okviru projekta.

V okviru projekta LIFE HelpSoil so se izvajale in preskušale prakse ohranjanja tal na 20 poskusnih kmetijah v Padski nižini v severni Italiji v treh rastnih sezonah. V projekt so bile vključene inovativne tehnike in dobre prakse za ohranjanje tal in obvladovanje erozije (npr. setev brez predhodne setve, odstranjevanje obrezovanja in pokrovni posevki); zmanjšanje porabe vode med namakanjem (npr. namakanje z mikrokapljicami, namakanje s praprotmi in podpovršinsko namakanje); nove tehnike gnojenja z živinskimi gnojili (npr. podzemni distribucijski sistemi); in inovativne prakse za obvladovanje bolezni rastlin (npr. uporaba naravnih gnojil za spodbujanje mikroorganizmov v rizosferi). Najprimernejše tehnike so bile izvedene na vsaki od poskusnih kmetij.

Rezultati so pokazali, da so te prakse okrepile funkcije tal in zaradi tega, ker so trajnostne kmetijske tehnike, podprle prilagajanje podnebnim spremembam. Prakse so izboljšale značilnosti tal, vključno z vsebnostjo organskega ogljika in biološko rodovitnostjo, ter privedle do učinkovitejše uporabe namakalne vode, gnojil in pesticidov na poskusnih parcelah. Poleg tega je bila zaradi praks podprta blažitev podnebnih sprememb, in sicer z večjo sekvestracijo CO2 v tleh, zmanjšanjem porabe fosilnih goriv za kmetijska dela, kot je oranje, ter zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in amoniaka iz tal. Zmanjšanje porabe energije v razponu od 15 do 55 % pomeni tudi prihranek stroškov zaradi manjše uporabe goriva, gnojil, herbicidov, vode in drugega potrošnega materiala, kot so semena in komposti. Raven koristi je odvisna od več okoljskih dejavnikov (npr. vrsta tal, podnebje) in tehničnih dejavnikov (npr. vrsta pridelka), ki se razlikujejo za vsako predstavitveno kmetijo.