Prilagajanje posledicam podnebnih sprememb za zdravje v Evropi

Glavni vplivi na zdravje v Evropi so posledica vročine in vročinskih valov, spreminjajočih se vzorcev nalezljivih bolezni in bolezni, ki se prenašajo s prenašalci, ter ekstremnih nesreč, kot so poplave in požari. V tem mnenju so predstavljeni izzivi za zdravstveni sektor, ki jih povzroča potreba po prilagajanju povečanim tveganjem zaradi podnebnih sprememb, in podana priporočila za krepitev odpornosti zdravstvenega sektorja v Evropi na vplive podnebnih sprememb. 

Podnebne spremembe že imajo številne negativne posledice za zdravje, ki se bodo z neizogibnim dvigom temperature še poslabšale. Letno število smrtnih žrtev zaradi ekstremne vročine bi se lahko na primer povečalo z današnjih 2 700 smrtnih žrtev na leto na približno 30 000 do 50 000 do leta 2050, pri čemer bi globalno segrevanje znašalo 1,5 °C oziroma 2 °C, ob predpostavki sedanje ranljivosti za toploto in brez dodatnih prilagoditvenih ukrepov. Zato je treba zdravje trdno vključiti v prilagajanje podnebnim spremembam.

Na področju politike javnega zdravja ima EU predvsem podporne pristojnosti, čeprav ima močnejša pooblastila v primeru resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje. Z delom Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Copernicusove storitve za spremljanje podnebnih sprememb (C3S) je bil dosežen določen napredek pri vključevanju groženj, ki jih povzročajo podnebne spremembe (kot so na podnebje občutljive vektorske nalezljive bolezni ali ekstremni vremenski pojavi), v skupni sistem EU za epidemiološko spremljanje, spremljanje, zgodnje opozarjanje, pripravljenost in načrtovanje odzivanja.

Namen tega neodvisnega znanstvenega mnenja, ki temelji na sintezi znanstvenih dokazov, vključno s strokovnim posvetovanjem, je prispevati k novi strategiji EU za prilagajanje in zdravstvenim politikam EU s priporočili za omejitev tveganj zaradi učinkov na zdravje, povezanih s podnebjem.

Podana so tri glavna priporočila:

1. Vključiti zdravje ljudi v vse politike prilagajanja podnebnim spremembam v vseh sektorjih in na vseh ravneh upravljanja.
2. Podpiranje zmogljivosti in pripravljenosti zdravstvenega sektorja v okviru širših strategij za obvladovanje tveganja nesreč in izrednih razmer, vključno z nadzorom, spremljanjem in ocenjevanjem.
3. Oblikovati politike za podporo najranljivejšim družbenim skupinam in geografskim območjem.