Prilagajanje skrajnostim: Ključni vpogledi za povezovanje prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjševanja tveganja nesreč v evropskem zelenem dogovoru

Prilagajanje podnebnim spremembam (CCA) in zmanjševanje tveganja nesreč (DRR) sta v osnovi podobni podjetji, saj obe vključujeta zmanjševanje negativnih posledic ekstremnih dogodkov. Obe se nanašata na dinamiko tveganja v družbi in zahtevata sodelovanje pri zapletenih ocenah tveganja, predvidevanju in strateškem načrtovanju za krepitev odpornosti. Vendar so politične skupnosti, ki sodelujejo v vsaki od njih, običajno različne – ključni nosilci odločanja so na različnih ministrstvih ali agencijah, obe skupnosti pa se zanašata na ločene vire informacij in sredstev ter uporabljata nezdružljiv tehnični jezik.

Platforma PLAtform for Climate Adaptation and Risk ReDuction (PLACARD) od leta 2015 sodeluje s tehničnimi strokovnjaki in nosilci odločanja po vsej Evropi, da bi razumela in promovirala koristi povezovanja skupnosti CCA in DRR ter razvila orodja in pristope za lažje nadaljnje sodelovanje. Danes, ko Evropa tehta možnosti za spodbujanje zelenega okrevanja po pandemiji koronavirusa in preučuje, kako bi bilo to okrevanje združljivo z evropskim zelenim dogovorom, je bolj kot kdaj koli prej ključnega pomena, da je naš glavni cilj zgraditi odporne družbe in sisteme.

V tem poročilu o politiki so predstavljena ključna spoznanja PLACARD za premostitev CCA in DRR. Poudarjena so tri področja ukrepanja za izboljšanje sodelovanja in zagotovitev priporočil za evropski zeleni dogovor. Čeprav ti pogledi izvirajo iz evropskega okolja, zagotavljajo dragocen vpogled v regionalne in nacionalne okvire, da bi podprli prizadevanja za izgradnjo odpornejših družb prihodnosti, ko se prilagajamo ekstremom v svetu, ki se segreva.

Ključna sporočila:

• Oblikovanje odpornejših družb, vključno s spodbujanjem evropskega zelenega dogovora, bi moralo biti osrednje vprašanje, saj Evropa razmišlja o okrevanju po pandemiji koronavirusa. Okrevanje po pandemiji COVID-19 mora biti skladno s podnebnimi spremembami in se poleg odzivanja na kratkoročne prednostne naloge osredotočiti na krepitev dolgoročne odpornosti.
• Prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč sta pomembna procesa za obvladovanje prihodnjih tveganj in spodbujanje sodelovanja med skupnostmi v različnih sektorjih in obsegu ter prek meja. Vpoglede s teh področij bi bilo treba izkoristiti za evropski zeleni dogovor in okrevanje po pandemiji COVID-19.
• Izboljšanje komunikacije, usklajevanje jezika, povezovanje akterjev in vzpostavljanje struktur za sodelovanje bodo bistveni za odporen evropski zeleni dogovor in zeleno okrevanje po pandemiji COVID-19. Na voljo so številna orodja in pristopi za takojšnje ukrepanje. Potrebne so nadaljnje naložbe za krepitev obstoječih institucij in ustvarjanje novih za obvladovanje tveganj in spodbujanje sodelovanja v svetu, ki se segreva.