Gradnja odpornega energetskega sektorja

To poročilo obravnava tveganja in ranljivosti, s katerimi se bo elektroenergetski sektor verjetno soočal zaradi podnebnih sprememb in pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, ter možnosti, ki jih lahko sektor izkoristi, da bi postal odpornejši.

Sprejemanje naložbenih odločitev v energetskem sektorju glede na njihov dolg časovni okvir (20 do 100 let) „vključuje predvidevanje dolgoročnega okolja ter potreb in omejitev, v okviru katerih bodo javne službe delovale. Pri sprejemanju odločitev se javne službe soočajo z več negotovostmi: gospodarska in politična negotovost, povezana s tehnologijami, političnimi zavezami ter demografskimi in socialno-ekonomskimi trendi; znanstvena negotovost v zvezi z vplivi na regionalni ravni in odzivom prizadetih sistemov; in naravne variabilnosti podnebnega sistema. Poleg teh negotovosti bo hitra urbanizacija še povečala vpliv podnebnih sprememb. Nekatera največja in najhitreje rastoča mesta na svetu se nahajajo na nizko ležečih območjih, ki so izpostavljena poplavam in neurjem. Njihova rast je povezana z naraščajočim povpraševanjem po energiji, ki povečuje pritisk na zmogljivosti in zmanjšuje odpuščanja pri proizvodnji električne energije na bolj tvegane ravni. Ekstremni vremenski dogodki (ali večja pogostost ekstremnih dogodkov) bodo prizadeli več ljudi, posledični stroški (zaradi izgube posla, škode na domovih, infrastrukturi in blagu) pa bodo višji.“

Narava različnih tveganj in njihove razlike povečujejo pomen popolnega razumevanja tveganj in morebitnih prilagoditvenih ukrepov. Ocenjevanje in obvladovanje teh tveganj zahtevata, da električna podjetja sprejmejo negotovost. Njegovo infrastrukturo je treba okrepiti, vendar je treba vanjo vgraditi tudi več prožnosti, da se omogoči učinkovitejši odziv na nepričakovane dogodke.

V oceni morebitnih prilagoditvenih ukrepov je v poročilu poudarjen pomen preseganja potrebnega koraka količinske opredelitve analize razmerja med tveganjem in stroški ter koristmi s sodelovanjem s skupnostmi in upoštevanjem tveganj, ki presegajo lastna sredstva gospodarskih javnih služb. Ta pristop bi omogočil „opredelitev stroškovno učinkovitih ukrepov, ki bodo najbolje obvladovali tveganja in oblikovali odporne skupnosti“.

Poročilo temelji na 18 poslovnih primerih, ki ponazarjajo pomembne izkušnje, pridobljene v različnih geografskih okvirih po svetu, ki „kažejo, da podnebne spremembe vodijo k nastanku novih poslovnih modelov v energetskem sektorju, ki vključujejo nove načine pristopa k tveganjem in negotovosti. Gospodarske družbe se bodo soočale z dodatnim pritiskom zavarovalniškega in finančnega sektorja, da bi izboljšale svoje razumevanje in obvladovanje podnebnih tveganj ter ustrezno zgradile, zasnovale ali naknadno opremile svoja sredstva. V nekaterih državah predpisi (kot so lastninske pravice, zavarovanje in načrtovanje) trenutno preprečujejo nastanek teh novih poslovnih modelov. Politike in predpise je treba prilagoditi ali oblikovati, da bi spodbudili naložbe, ki povečujejo odpornost v obratovanju, elektroenergetskih sistemih in lokalnih skupnostih.“