Prilagajanje velikim infrastrukturnim projektom podnebnim spremembam

V tej študiji je bila pregledana razpoložljivost virov, ki lahko razvijalcem infrastrukturnih projektov pomagajo pri razmisleku o prilagajanju podnebnim spremembam. Zagotavlja splošen pregled razpoložljivih sredstev, ki prispevajo k pripravljenosti držav članic v zvezi z zahtevami glede podnebnih sprememb v programskem obdobju evropskih strukturnih in investicijskih skladov 2014–2020. Opredeljenih je tudi nekaj dobrih praks pri prilagajanju podnebnim spremembam.

Informacije za del študije, ki se nanaša na pregled stanja, so bile zbrane s spletnimi teoretičnimi raziskavami ter vprašalniki in razgovori, namenjenimi ustreznim pristojnim nacionalnim organom (organom upravljanja, raziskovalnim inštitutom, uradnikom ministrstev itd.). Pregled stanja je bil opravljen na evropski ravni in na ravni držav članic. Študija razlikuje med sedmimi kategorijami virov:

• razpoložljivost podatkov; razpoložljivost, dostopnost in uporabnost podatkov o podnebnih projekcijah in vplivih, geofizikalnih parametrih, dolgoročnih scenarijih, gospodarskih, okoljskih in socialnih vplivih itd.
• Metodologije; kvantitativne ali kvalitativne metodologije (sistem postopkov, sklop načel in pravil) za vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v razvoj infrastrukturnih projektov.
• Orodja za načrtovanje, vrednotenje, oceno učinka (tj. programska oprema, zemljevidi, računalniške simulacije, vizualizacije dolgoročnih podnebnih napovedi itd.) za pomoč pri prilagajanju infrastrukture podnebnim vplivom.
• Smernice za uporabo metodologij (tj. za izvajanje ocen ranljivosti in tveganja zaradi podnebnih sprememb) ali pripravo potrebne dokumentacije za infrastrukturne projekte v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam.
• standardi načrtovanja; razpoložljivost objavljenih tehničnih projektnih standardov (tj. BSI, DIN, ISO) za infrastrukturne projekte, ki vključujejo odseke ali ustrezne določbe za zagotovitev odpornosti na vplive podnebnih sprememb.
• sistem in pravni okvir; institucionalni in pravni okvir, ki so ga sprejeli formalni organi po vsej EU in se uporablja za izpolnjevanje odgovornosti za prilagajanje podnebnim spremembam, infrastrukturo ter upravljanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov.
• institucionalna zmogljivost; človeške in tehnične zmogljivosti institucij za opravljanje njihovih nalog v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam.

V tej študiji je bila pregledana pripravljenost v smislu razpoložljivosti sektorskih virov za šest različnih gospodarskih sektorjev (receptorjev): promet, širokopasovne povezave, razvoj mest, energija, voda in odpadki.

V študiji so bile zbrane tudi študije primerov dobre prakse, ki zagotavljajo primere vključevanja prilagajanja podnebnim spremembam in odpornosti nanje v infrastrukturne projekte. Študije primerov odražajo različne države članice, geografske lokacije in sektorje ter so predstavljene na standardiziran način, da se omogoči enostavno razširjanje ključnih sporočil.